Prva verižna reakcija v reaktorju Triga je stekla 31. maja 1966 ob 14.15. Kot je na današnji novinarski konferenci spomnil direktor IJS Leon Cizelj, je reaktor takratno Slovenijo "pripeljal v jedrsko dobo". Triga je namreč omogočil razvoj znanja, raziskav in kadrov, ki so bili pozneje ključni tudi za vzpostavitev in delovanje Nuklearne elektrarne Krško.
"Jedrska tehnologija je zahtevna, zato potrebuje ljudi, ki jo razumejo," je poudaril Cizelj. Kot je dejal, država, ki želi vstopiti v jedrsko dobo, običajno potrebuje od 15 do 20 let vlaganj v znanje in infrastrukturo.
Reaktor Triga ima nazivno toplotno moč 250 kilovatov, posebnost pa je njegova varnostna zasnova in možnost pulznega obratovanja, pri katerem lahko moč za zelo kratek čas naraste do enega gigavata. Čeprav je po moči razmeroma majhen, je po besedah vodje odseka za reaktorsko fiziko Luke Snoja izjemno dobro izkoriščen in mednarodno prepoznan. "Triga ni samo raziskovalna naprava, je center jedrske stroke v Sloveniji," je dejal. Ob tem je poudaril, da ima Slovenija razvit celoten jedrski ekosistem, od raziskav in izobraževanja do ravnanja z radioaktivnimi odpadki in upravljanja jedrskih objektov. "Tak ekosistem nam zavidajo mnoge države," je dodal.
Na reaktorju izvajajo osnovne in aplikativne raziskave, testiranja materialov, nevtronsko aktivacijsko analizo, obsevanja vzorcev. Pomembno vlogo ima tudi pri sodelovanju z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern), kjer med drugim v okviru nadgradnje velikega hadronskega trkalnika razvijajo nove detektorje in elektronske komponente. Te na reaktorju Triga testirajo v pogojih močnega sevanja. Poleg tega reaktor sodeluje pri največjem mednarodnem fuzijskem projektu Iter v Franciji.
Vodja reaktorja Anže Jazbec je poudaril, da Triga kljub starosti ostaja sodobna raziskovalna infrastruktura. Približno polovico obratovalnega časa namenijo raziskavam, drugo polovico pa izobraževanju in usposabljanju. Na njem se usposabljajo tudi bodoči operaterji Nuklearne elektrarne Krško, redno pa prihajajo tudi študenti iz tujine, med drugim iz Francije, Italije, Švedske, Savdske Arabije, Velike Britanije in ZDA. "V resnici je reaktor Triga valilnica jedrske stroke," je dejal Jazbec.
Med novejšimi projekti je izpostavil sodelovanje z ljubljansko fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo pri razvoju radioterapije z zajemom nevtronov (BNCT), eksperimentalnega načina zdravljenja raka, pri katerem z nevtronskim obsevanjem ciljano uničujejo tumorske celice. Letos so začeli tudi projekt z ljubljansko biotehniško fakulteto, v okviru katerega bodo preučevali vpliv obsevanja na mutacije rastlin. Poleg tega razvijajo napravo za obsevanje vzorcev pri temperaturah do 900 stopinj Celzija, kar bo pomembno za raziskave materialov za prihodnje fuzijske tehnologije.
V svetu je bilo v zgodovini jedrske dobe več kot 800 raziskovalnih reaktorjev. V Evropi jih je bilo v nekoč okoli 300, danes jih deluje le še približno 30, je navedel Cizelj. Po njegovih besedah zato slovenski reaktor predstavlja pomembno konkurenčno prednost in znanje, ki ga številne države nimajo več.
Reaktorju se licenca podaljšuje vsakih deset let na podlagi obdobnih varnostnih pregledov. Trenutna velja do leta 2034, ko bodo na IJS po napovedih znova presojali nadaljnje obratovanje. Reaktor bi lahko po ocenah deloval še 10 do 20 let, dolgoročno pa na IJS že pripravljajo strokovne podlage za morebitno gradnjo novega raziskovalnega reaktorja.
Odločitev o tem sicer še ni sprejeta. Kot je poudaril Snoj, pa bi bilo smiselno, da bi bil morebitni novi reaktor zasnovan kot del širše evropske raziskovalne infrastrukture.