Eden od vzrokov za umik javnega razpisa za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov (CRP) v kmetijstvu le dve uri pred iztekom roka za oddajo vlog naj bi bil aktivizem pri izbiri tem zanj, je pred dnevi javno izpostavil novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, potem ko je najprej izjavil, da je bil umik razpisa nujen zato, ker nabor tematik vsebinsko ni usklajen s koalicijsko pogodbo aktualne vlade. V tretje je minister za pozno umaknjeni razpis okrivil Matejo Čalušić, ker ga ni ob primopredaji niti z besedico opozorila na ta razpis, ki se je za nameček zgodil v času, ko je opravljala le še tekoče posle.
Leta 2022 je razpis objavil odstopljeni minister
»Če je bil prvotni razlog za razveljavitev razpisa neusklajenost s koalicijsko pogodbo, pozneje aktivizem, je zdaj prejšnje vodstvo. Ko zmanjka strokovnih argumentov, pač s prstom pokažeš na prejšnje vodstvo,« se je na kritike Ciglerja Kralja na njen račun na družbenih omrežjih odzvala Mateja Čalušić in ga spomnila, da je tretja Janševa vlada (v njej je bil Cigler Kralj, sicer podpredsednik Nove Slovenije, minister za delo, družino in socialne zadeve) razpis za CRP objavila 22. aprila 2022, torej le dva dni pred državnozborskimi volitvami.
Pri tem je Čalušićevi ušel pomemben podatek. Tedanji kmetijski minister Jože Podgoršek je namreč razpis za CRP objavil dva dni po tistem, ko je zaradi svojih bohinjskih počitnic na stroške kmetijskega podjetja KŽK odstopil s položaja. A le navidezno. Izredne seje državnega zbora (DZ), na kateri bi se morali poslanke in poslanci seznaniti z njegovim odstopom, namreč ni bilo, ker so predstavniki SDS in Nove Slovenije (NSi) »špricali« kolegij predsednika DZ, na katerem bi določili datum te seje. Podgoršek je tako ostal na položaju do konca mandata tedanje Janševe vlade. Vmes, 24. aprila, se je v ekipi NSi, imenovani Čista petka, del katere je bil tudi Janez Cigler Kralj, neuspešno potegoval za poslanca te stranke, ki pa ji je kmalu zatem obrnil hrbet in se včlanil v SDS.
Aktivizem
Eden od vzrokov za umik razpisa CRP naj bi bil po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja tudi možen aktivizem pri izbiri tem zanj. »Ena od potencialnih raziskav se imenuje Postopki usmrtitve enodnevnih petelinčkov in iskanje alternativ. Od strokovnih služb bom zahteval, da mi natančno utemeljijo vsebine razpisanih raziskav, ker želim, da so usklajene s potrebami kmetovalcev in drugih uporabnikov rezultatov teh programov,« je napovedal minister.
Zvezo nevladnih organizacij za zaščito živali je zaskrbelo, ker je med razlogi za preklic razpisa javno izpostavil prav raziskavo o postopkih usmrtitve enodnevnih petelinčkov in iskanju alternativ. »Danes polovico vseh izvaljenih piščančkov jajčna industrija usmrti z mletjem ali zaplinjanjem, čeprav že obstajajo rešitve, s katerimi je mogoče spol piščanca zaznati že med razvojem v jajcu in tako preprečiti rojstvo živali, ki jih industrija takoj po izvalitvi zavrže,« so zapisali v zvezi. Od ministrstva za kmetijstvo (MKM) zato pričakujejo pojasnilo, zakaj so alternative mletju piščancev zanje sporne.
Erjavec: Država, ki ne spoštuje dela raziskovalcev, je slaba država
Da raziskovalne teme ne bi smele biti odvisne od zamenjave vlade, pa je prepričan dr. Emil Erjavec, nekdanji dekan biotehniške fakultete. »Temeljno vprašanje je, ali si sme država privoščiti, da neki pravni akt politično ustavi brez resnih analiz, ki jih zahteva šele po preklicu razpisa. V tem primeru gre za problem transparentnosti in stabilnosti, ki omaja zaupanje raziskovalcev in raziskovalnih institucij v vlado,« je poudaril za Dnevnik.
»Predstavljate si, da se nekdo en mesec pripravlja na razpis, si izbere ekipo sodelavcev, pripravi strokovno besedilo, razdeli naloge, opredeli metodologijo in postavi prioritete, preuči znanstveno literaturo in skuša doseči družbeni učinek. In potem nekdo reče, da razpis preklicuje, ker ni v skladu s koalicijsko pogodbo nove vlade. Toda koalicijska pogodba je politični akt, ne državna strategija. Poleg tega je v tem delu zelo mehka, saj ne opredeljuje tako močno strateških vprašanj kmetijstva,« je poudaril prof. Erjavec.
Tudi Golobova vlada je naredila napako
Meni, da bi morali razpis izpeljati do konca, pregledati vse prispele vloge in šele potem presoditi, ali neka razpisana tema in prijava nanjo strateško ni primerna. Zgolj na podlagi naslova tega ni mogoče narediti, je dejal Erjavec. Poznavajoč strateške teme kmetijske politike, sogovornik verjame, da bi MKM v primeru ponovnega odprtja razpisa in ovrednotenja prispelih vlog ugotovilo, da bi lahko, četudi imajo druge prioritete kot prejšnja vlada, večino vlog, ki bi ustrezale kriteriju raziskovalne in družbene kakovosti, ocenili pozitivno.
Po Erjavčevem prepričanju tega, kaj je pomembno v državi, ne morejo in ne smejo presojati uradniki sami, prav tako ne politiki, raziskovalci in deležniki, saj vsak gleda na lasten parcialni interes. »Ta presoja je mogoča le v družbenem dialogu,« je pojasnil Erjavec. Spomnil je, da so prav zaradi tega v Sloveniji, po zgledu raziskovalnih programov EU in tudi Avstrije, pred več kot tridesetimi leti nastali CRP-ji, katerih osnovna ideja je podpiranje strateških odločitev in sprememb države na področju javnih politik. Po Erjavčevem mnenju je že Golobova vlada naredila napako, ker je teme za CRP 2026 razpisala sama v internem krogu ministrstva, brez javnega usklajevanja s komer koli.
»Raziskovanje skuša zmeraj nekdo postaviti v službo politike«
Profesor Erjavec opaža, da imamo v Sloveniji težave z odločanjem, temelječim na dejstvih, zato moramo po njegovem širiti raziskovanje v podporo načrtovanju in spremljanju kmetijske politike. »Vsa Evropa govori o dobrobiti živali, mi pa se s tem raziskovalno ne bomo ukvarjali? Morali bi se, da bi lahko ukrepe sprejemali na znanstveni podlagi, ne na podlagi ideologije,« ocenjuje Erjavec.
Izpostavil je tudi generacijsko spremembo. »Veliko mlajšega kadra je bilo vpletenega v ta razpis. Skušali so se angažirati in narediti nekaj dobrega za državo, bodisi pri namakanju, trajnosti, dobrobiti, podnebnih spremembah … Vse to so relevantne teme za katero koli vlado. Na razpis se torej večinoma ni prijavila moja generacija. To so delali mlajši kadri. Si predstavljate njihovo razočaranje? Starejši smo vajeni, da je raziskovanje pri nas zmeraj pastorek, da ga skuša zmeraj nekdo postaviti v službo politike,« je kritičen profesor Erjavec.
Ponovil je, da bi moralo MKM razpisni postopek za CRP dokončati in potem po vlogah presoditi, ali so dobili dovolj kakovostne in strateško primerne predloge. »Obenem bi morali začeti pripravljati nov razpis z dodatnimi temami. To bi bilo pošteno, kajti država, ki ne spoštuje dela kogar koli, v tem primeru raziskovalcev, je slaba država,« je sklenil Erjavec.
