Niti tri leta vojne v Ukrajini, genocid v Gazi in zblaznela zunanja politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa niti vztrajna opozorila gospodarskih interesnih združenj, da Slovenija izgublja konkurenčni potencial, očitno niso imeli bistvenega negativnega vpliva na zadovoljstvo prebivalcev Slovenije. Lani je to namreč doseglo doslej najvišjo izmerjeno raven, poroča Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v svoji publikaciji Ekonomsko ogledalo.
Najbolj zadovoljni so Danci
Delež zadovoljnih je bil minulo jesen s 96 odstotki najvišji doslej, zadovoljstvo v povprečju EU je ostalo na ravni pomladanske meritve, je razvidno iz javnomnenjske raziskave Eurobarometra. Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji se je minulo jesen uvrstilo med prvih pet držav EU. Na prvem mestu je bila Danska (97-odstotni delež), drugo mesto so si s 96-odstotnim deležem zadovoljnih delile Slovenija, Švedska, Finska in Irska. Povprečje v EU je bilo 86 odstotkov. Najnižji delež zadovoljnih so izmerili Grčiji, Bolgariji in Romuniji.
»V Sloveniji se je splošno zadovoljstvo z življenjem po epidemiji kljub podnebni (požari in poplave) in energetski krizi, visoki inflaciji ter povečani globalni geopolitični negotovosti vsako leto nekoliko zvišalo, k čemur so prispevali tudi ukrepi države oziroma njene ekonomske politike,« ugotavlja Umar.
Nekoč smo bili bolj pesimistični
Ti ukrepi pa očitno niso pozitivno vplivali na gospodinjstva s finančnimi težavami. Njihov gmotni položaj se je v zadnjem četrtletju 2025 tekoče in medletno poslabšal, med njimi se je povečal delež tistih, ki so težave reševali z zadolževanjem, izhaja iz ankete statističnega urada o merjenju zaupanja potrošnikov.
V Sloveniji je bil jeseni 2025 še vedno najbolj izpostavljen problem rast življenjskih stroškov, vendar manj kot v povprečju EU, izhaja iz javnomnenjske raziskave evropske komisije. V evropskem merilu sta bila nadpovprečno izpostavljena tudi problem zdravja oziroma zdravstvenega sistema in stanovanjska problematika z 20-odstotnim deležem, pri čemer je ta delež precej manjši kot na Irskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem in Portugalskem, kjer se je stanovanjska problematika od lanske pomladi še zaostrila. Za tri odstotne točke se je povečal delež tistih, ki jih nič ne skrbi.
Najbolj pereča problema na ravni EU sta po mnenju anketiranih v Sloveniji vojna v Ukrajini in mednarodna situacija. Bolj kot v prejšnji meritvi izpostavljajo problematiko priseljevanja, rast življenjskih stroškov in vpliv EU v svetu.
Letos nas čaka soočenje s poslabšano realnostjo
Nadaljnjega izboljševanja zadovoljstva v Sloveniji ni utemeljeno pričakovati. »Leta 2026 nas čaka soočenje z našo ekonomsko realnostjo, padci bodo bistveno bolj dramatični kot v evropskih stagnantnih gospodarstvih,« je konec decembra napovedoval Kovač. »Obenem se nam zapirajo izvozni trgi, notranji pa je premajhen, da bi bistveno izboljšal dinamiko povpraševanja. To bi nas moralo zelo skrbeti.«
Večina očitno (še) ne deli teh skrbi. Le 17 odstotkov vprašanih v Sloveniji pričakuje poslabšanje finančnega stanja v lastnem gospodinjstvu. Za primerjavo: na Slovaškem poslabšanje pričakuje 43 odstotkov vprašanih.
»Nedvomno nas v tem letu čaka soočenje s precej tršimi gospodarskimi razmerami,« komentira Kovač. »Obenem bo država zaradi volitev več mesecev imela omejeno sposobnost aktivnega političnega zoperstavljanja razmeram. Priča bomo prostemu teku vse do jeseni, zaradi česar utegne biti leto 2026 z makroekonomskega vidika izgubljeno. Rezultati letošnjih meritev zadovoljstva vsekakor ne bodo odražali realne gospodarske slike, splošna percepcija zadovoljstva bo zaradi politične napetosti novih volitev do določene mere zamegljena.«
