Šest sindikalnih central je med pobudnicami referenduma proti zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Uradna referendumska kampanja se je začela v petek. Že v torek je ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo poskrbelo za novico, ki bo – vsaj začasno – preusmerila razpravo. Minister Franci Matoz namreč napoveduje prvi korak k razgradnji enotnega plačnega sistema, in sicer z uvedbo ločenega plačnega stebra za policijo.
Matozova namera sama po sebi ni nova. Že koalicijska pogodba napoveduje razgradnjo enotnega plačnega sistema, kot ga določa oktobra 2024 sprejeti zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
»Treba bo urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, medtem ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni javnega sektorja,« je Matoz dejal junija na zaslišanju ministrskega kandidata. V julijskem intervjuju za RTV Slovenija je še napovedal, da bodo policisti lahko postali tudi tisti, ki imajo peto stopnjo izobrazbe, torej dokončano srednjo šolo. »S tem bomo pridobili več kadra in ne bo več take kadrovske stiske,« je dodal.
Za policiste bi vzpostavili 17-stopenjsko lestvico
Najbolj konkretno potezo je Matoz obelodanil v torek med obiskom prireditve Sindikata policistov Slovenije v Ankaranu. Po poročanju RTV Slovenija je ministrstvo že pripravilo zakonski osnutek, ki bi do konca leta vzpostavil ločen plačni steber za policiste. Do takrat naj bi uskladili tudi nov karierni sistem.
Policijski plačni steber naj bi imel 17-stopenjsko lestvico. Na najnižji bi bil policist, ki bi lahko imel tudi zgolj peto stopnjo izobrazbe, njegova osnovna plača pa bi znašala 2300 evrov bruto. To bi bilo okoli 650 evrov bruto več kot doslej, ko so najnižje uvrščeni policisti v 10. plačnem razredu enotnega plačnega sistema. Na najvišji stopnici bi bil generalni direktor policije s 6900 evri bruto plače. Zdaj je uvrščen v 53. plačni razred, ki mu zagotavlja 5884 evrov bruto osnovne plače.
Nov zakon bi podrobneje določil tudi način napredovanja policistov, ki bi svojo kariero od začetka gradili v policiji, in tistih, ki bi v policijski sistem, predvidoma na višje rangirana delovna mesta, vstopili od zunaj. Zakon bi določal tudi pravice do različnih dodatkov.
Matoz obrača kadrovsko piramido
V oddaji Odmevi je Matoz razložil, da z zakonskim osnutkom obračajo kadrovsko piramido v policiji, v kateri je zdaj zelo veliko policistov na visokih delovnih mestih, malo pa v operativi. »Piramido torej obračamo nazaj. Nekateri, ki so danes na višjih položajih in po moji oceni opravljajo bolj birokratsko delo, čeprav so pooblaščeni in uniformirani, se bodo vračali v operativo,« je dejal minister. »S tem bom dosegel, da bo več policistov v operativi, da bo večja varnost, večja dostopnost in da bom ostal znotraj tiste mase plač, kakor je bila predvidena. Mogoče nekdo ne bo zadovoljen in bo v tem času policijo tudi zapustil. Jaz računam, da jih bo veliko več prišlo. Kajti pomembno nam je, da se osnovna plača policista začetnika in tistih policistov, ki bodo na terenu, bistveno dviga. V neto plači to pomeni, da bi policist začetnik začel približno pri 1500, 1550 evrih in bi z dodatki lahko prišel tudi do 2000 evrov.«
Zakonski osnutek še ni bil predstavljen javnosti. Matoz pravi, da ga je predstavil reprezentativnima policijskima sindikatoma, ki sta »načeloma zelo zadovoljna«. V konfederacijah sindikatov, ki sta se pod preteklo vlado pogajali o pogojih uvedbe enotnega plačnega sistema, so o osnutku izvedeli iz medijskih objav.
»Predlog proračuna za leto 2027 predvideva znižanje sredstev za plače v javnem sektorju, zdaj pa bi ministrstvo plačni skupini policistov zvišalo plače. Ali to pomeni, da se bodo plače drugih javnih uslužbencev zmanjšale oziroma se bodo zmanjšale še bolj, kot je predvideno v proračunu za leto 2027?« se sprašuje Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Nemogoč mu je namreč scenarij, po katerem bi se plače policistom povečale, zanje namenjena masa plač pa bi ostala nespremenjena, kot to trdi Matoz.
Po policistih vojaki, nato gasilci, medicinske sestre in zdravniki?
Ali je trenutek napovedi policijskega plačnega stebra povezan z referendumsko kampanjo, z namenom preusmeritve pozornosti? »Težko ocenjujem,« Dnevniku odgovori Počivavšek. »Možno je, glede na to, da smo v preteklih mesecih doživeli že več dimnih bombic, začenši z napovedano prezaposlitvijo 50.000 javnih uslužbencev v gospodarstvo.«
Opozarja, da bi zvišanje plač posameznih poklicnih skupin povzročilo upravičena in legitimna pričakovanja tudi drugih poklicnih skupin v javnem sektorju, ki si zaslužijo primerljivo plačilo glede na zahtevnost. Izvzetje iz enotnega plačnega sistema pripravljajo tudi na ministrstvu za obrambo. Pri tem sodelujejo z ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo oziroma policijo, je v nedavnem intervjuju za STA povedal minister za obrambo Valentin Hajdinjak.
»Minister Matoz je odgovoren za celoten plačni sistem v tej državi, torej za vse plačne skupine in za vse stebre,« je opozorila Martina Vuk, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Opozorila je še na okoliščino, da se pod sedanjo vlado še ni sestala pogajalska komisija, v kateri sodelujejo sindikati javnega sektorja in vladna pogajalska skupina. Slednjo je vlada imenovala šele prejšnji teden.
»Seveda absolutno podpiramo izboljšanje plač policistov in policistk, tako kot vseh javnih uslužbencev, ki jih primanjkuje. Med njimi so tudi medicinske sestre in učitelji,« pravi Branimir Štrukelj predsednik KSJS. Obenem pa napoved odpira vprašanje, ali ministrova napoved pomeni tudi konec skupnega plačnega sistema in ali se s tem vračamo v čas pred letom 2008, ko so bili plačni sistemi med seboj ločeni.
Minister bi moral vsem javnim uslužbencem pojasniti tudi, zakaj v proračunskih dokumentih za prihodnje leto niso predvidena sredstva za zvišanje plač, ki ga določa plačna reforma. »Hkrati so predvidena znižanja mase plač, na vprašanje, zakaj, pa nimamo odgovora. Nervoza se skratka hitro stopnjuje. In če bi v to situacijo vključili še možnost, da bi se s 1. januarjem 2027 uveljavil interventni zakon, bi se znašli v katastrofi, ko se bomo morali vsi prijeti za denarnice,« je za Dnevnik povedal Štrukelj.
Ukrepi, ki zelo spominjajo na Zujf
Vlada Janeza Janše v proračunskem gradivu za leto 2027 napoveduje korenite reze v odhodke. Stroške dela bi zmanjšala za skoraj tri odstotke oziroma za 160 milijonov evrov, pri čemer hkrati zagotavlja, da bo plačno reformo izvajala skladno z zakonodajo, kadrovski načrti pa naj bi ostali na letošnji ravni. Finančni razkorak med tema trditvama znaša približno 500 milijonov evrov, smo opozorili v Dnevniku.
Vlada želi poleg tega zmanjšati transferje za 330 milijonov evrov, hkrati pa njihovo višino uskladiti z letošnjo inflacijo. Fiskalni svet ocenjuje, da bi morala vlada, če želi doseči načrtovano zmanjšanje, bistveno zmanjšati število upravičencev do socialne pomoči, otroškega dodatka, starševskega nadomestila, denarnega nadomestila za brezposelnost in osebne asistence
»Vlada predlaga zelo zaskrbljujoča krčenja, sredstva za družine in posameznike znižuje za 15 odstotkov, rezala bi otroške dodatke, porodniška nadomestila, štipendije in še marsikaj drugega,« opozarja sindikalistka Martina Vuk (KSJS). Predlog prav tako posega v sredstva, namenjena za plače v javnem sektorju, in jih krči, čeprav zakonodaja v letu 2027 predvideva dva dviga plač. »Žalosti nas, da se vsega tega ljudem ne pove direktno. Vlada ni pojasnila, kaj jim bo vzela, katere pravice bo krčila, zato da bi se lahko na to pripravili in da bi se lahko ustrezno odzvali,« je dejala.
Vladno početje jo spominja na zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) iz leta 2012, ko so varčevalni ukrepi najbolj prizadeli tiste, ki so najbolj potrebovali pomoč. »Še bolj žalostno pa je to, da se vsa ta sredstva, ki se krčijo zdaj, prenašajo zgolj in samo na eno postavko in tej postavki se reče obramba, zaradi zavez do zveze Nato.« »Vlada je v dilemi, ali vlagati v maslo ali vlagati v topove, izbrala vlaganje v topove,« je to komentiral Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.
Vladni proračunski dokumenti sploh še ne vključujejo učinkov zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem se bo 5. decembra glasovalo na referendumu. Ukrepi, predvideni v njem, bi – odvisno od izračuna – proračun obremenili za med 850 milijoni in 1,2 milijarde evrov. »To bo zahtevalo globoke reze v zakonsko zagotovljene pravice,« opozarja sindikalistka Vuk. »In to je razlog več, da glasujemo proti interventnemu zakonu na referendumu,« je dejal Matija Dermota, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.