Politične volje za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, ki bi zamejila centraliziranost in poskrbela za skladnejši razvoj države, v preteklosti ni manjkalo, a se je doslej vedno zataknilo, ker bi vsi meje postavili drugače. Strokovna skupina, ki se je leta 2019 pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika lotila priprav nove pokrajinske zakonodaje, je zdaj končala delo. Državni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin že vložil v parlamentarno proceduro. Stroka se je sprva poenotila na predlogu desetih pokrajin z Ljubljano in Mariborom s posebnim statusom. Končni predlog po razpravi na občinskih svetih pa predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Ljubljane.
Pripombe zbirali na kar
136 občinskih sejah
Model 15+1 med drugim Korošcem dodeljuje samostojno pokrajino, spodnje Podravje je ločeno od Štajerske, osrednja Slovenija je razdeljena na severno in južno, svojo pokrajino so dobili Istrani, poseben status pa ohranja le Ljubljana, medtem ko Mariboru ostaja sedež štajerske pokrajine. V zadnjem je strokovna skupina sledila odločitvi mariborskega mestnega sveta. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je dejal, da je končni predlog drugačen od tistega, ki temelji zgolj na stroki, a da je politična realnost takšna, da se mimo volje ljudi na terenu ne da.
Ustava določa način sprejemanja zakona o ustanovitvi pokrajin z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in ob sodelovanju občin. Prva postavka visi v zraku, drugo pa so v procesu priprave dosledno upoštevali. Strokovna skupina se je namreč ob pripravi kompleksnega predloga, ki temelji na strokovnih merilih, razvojnih možnostih in pozitivni praksi v drugih evropskih državah, udeležila 136 sej občinskih svetov, kjer so prisluhnili pripombam lokalne skupnosti.
V procesu oblikovanja predlogov politične stranke po navedbah Kovšce tokrat niso bile vključene. V širši strokovni skupini je sodelovalo 62 slovenskih strokovnjakov in akademikov, ki so se v preteklih treh desetletjih ukvarjali z vprašanji regionalizacije, regionalnega razvoja in lokalne samouprave. Pridružilo pa se jim je tudi 30 strokovnjakov in akademikov iz držav članic EU. Več o projektu lahko preberete tudi na spletni strani pokrajine.si.
Prenos pristojnosti do leta 2030
S sprejetjem zakona bi državni zbor na pokrajine prenesel opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, za kar pa je nujno zagotoviti tudi sredstva. Na podlagi predloga zakona o financiranju pokrajin bo izvedena postopna prerazporeditev javnofinančnih sredstev v sorazmerju s prenesenimi decentraliziranimi pristojnostmi. Prenos pristojnosti je po navedbah Kovšce predviden v obdobju sedmih let oziroma do leta 2030, predlagane spremembe pa bi vplivale na kar 20 državnih podsistemov. Brezovnik je še pojasnil, da bo vsak prenos pristojnosti terjal spremembo krovnega predpisa.
Zakonski predlog kot vire financiranja določa prihodke od dela dohodnine, davka na dohodek pravnih oseb in druge davčne vire, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov EU ter zadolževanje. Okvirna ocena finančnih posledic ustanovitve pokrajin z odpravo dvotirnega upravnega sistema in vzpostavitvijo pokrajinskih uprav ter prenosom nalog v pristojnost pokrajin do začetka delovanja pokrajin s 1. januarjem 2025 znaša 176 milijonov evrov.
Med pomisleki velja omeniti komentar interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki je poudarila, da morajo področja raziskovalne dejavnosti, visokega šolstva, kulture, športa, socialnega in invalidskega varstva ter zdravstva zaradi pomembnosti zagotavljanja enake dostopnosti do kakovostnih in varnih storitev ostati centralno vodena.
