Predlagani zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) v veliki meri sledi zahtevam gospodarskih združenj, ki so zato že večkrat poudarila, da rešitve podpirajo. V Združenju delodajalcev Slovenije ocenjujejo, da je predlog pomemben premik v smeri, na katero opozarjajo že dlje časa: manj administrativnih bremen, nižje obremenitve dela, več predvidljivosti in več konkurenčnosti za slovensko gospodarstvo. Ob tem opozarjajo, da je gospodarstvo pod vedno večjim pritiskom, saj so ukrepi za zagotavljanje proračunske vzdržnosti v preteklosti prinesli zgolj povečevanje davkov.
Hkrati pozivajo k odpiranju še drugih pomembnih tem, ki se jih ta zakon še ne loteva, kot so na primer absentizem, minimalna plača, razbremenitev stroška dela in hitrejše zaposlovanje tujcev.
Gospodarstvo: pozitivna sprememba v smeri razbremenjevanja
Tudi po mnenju GZS predlog daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.
Pozdravljajo predlog uvedbe razvojne kapice na socialne prispevke, saj bi podjetjem po njihovem mnenju omogočila ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšanje odhajanja kadrov v tujino. S tem bi prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti in novih delovnih mest. »Gre za preizkušen ukrep, uveden je že v dveh tretjinah držav srednje Evrope. 7500 evrov je lahko prvi korak, na GZS pa predlagamo, da nato postopno do leta 2030 to mejo spustimo na 6000 evrov.« Kot pozitivne ocenjujejo tudi predlagane spremembe ureditve normirancev in uvedbo mikro s. p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, »pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo«.
GZS se zdi pomemben ukrep tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. »Paziti pa bo treba, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih,« se zavedajo tudi tveganj. Pozdravljajo tudi predlog znižanja DDV za energente in znižanje DDV tudi za določene prehranske izdelke, kar naj bi pomagalo predvsem gospodinjstvom.
So pa tudi po mnenju GZS za razvojni preboj potrebni nadaljnji ukrepi, zlasti na področju davčnih razbremenitev in odprave administrativnih ovir.
Mimo socialnih partnerjev
Kljub temu so se tudi v GZS zavzeli za socialni dialog, aktivno vlogo ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in odprto strokovno razpravo, do česar doslej ni prišlo.
V vseh sedmih reprezentativnih sindikalnih centralah, članicah ESS, opozarjajo, da zakon posega v 10 zakonov, od katerih je 8 sistemskih zakonov, prav vsi med njimi pa urejajo vsebine, ki spadajo med temeljna ekonomska in socialna področja, ki bi jih moral obravnavati ekonomsko-socialni svet. »ZIURS posega na izjemno občutljiva področja, in to na način, ki nekatera od njih v temelju spreminja. Hkrati prinaša velika tveganja za stabilnost velikih družbenih podsistemov, zaradi česar bi morale biti rešitve premišljene, oblikovane ob sodelovanju socialnih partnerjev, stroke in širše javnosti. O njih bi moralo biti doseženo široko družbeno soglasje, če naj uživajo ustrezno stopnjo legitimnosti,« svarijo, da ti kriteriji niso izpolnjeni, prav tako ne gre za interventne ukrepe niti ne za ukrepe, ki bi jih lahko urejali v t. i. omnibus zakonu, ki v konkretnem primeru predstavlja zlorabo te nomotehnične rešitve.
Predlaganim spremembam nasprotujejo tudi vsebinsko. Kritični so bili do sprva predlaganega ukrepa prisilnega upokojevanja, ki posega v zakon o delovnih razmerjih in predvideva avtomatično prenehanje pogodbe o zaposlitvi za delavce, ko le-ti izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, morebitno nadaljevanje delovnega razmerja pa pogojuje s soglasjem delodajalca.
Ukrep omogoča arbitrarno in diskriminatorno odločanje o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev, omogoča tudi prekinitev delovnega razmerja za nekatere delavce celo še pred tem, ko bi dosegli pogoj 40 let delovne dobe. Predlog prav tako ne vsebuje nobene varovalke, ki bi preprečevala, da bi delavci, ki bi se z delodajalcem dogovorili glede nadaljevanja delovnega razmerja, le-to nadaljevali pod slabšimi pogoji, kar je celo zelo verjetno, saj na drugi strani zakon vsebuje predlog t. i. polnega dvojnega statusa, kar pomeni, da utegne delavec prej privoliti v slabše pogoje v pogodbi o zaposlitvi, saj bo imel na drugi strani dodaten dohodek iz naslova pokojnine. Dvojni status po njihovem mnenju predstavlja tudi ekonomski temelj za socialni damping, saj bo nekdo, ki bo prejemal polno pokojnino, prej pripravljen opravljati delo za nižjo plačo ali pod slabšimi pogoji. S tem bo nižal ceno dela in standard pravic zaposlenih za vse ostale delavce, njegova nižja plača pa bo na drugi strani financirana s strani pokojninske blagajne.
Podcenjene finančne posledice?
Po oceni sindikatov in tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ukrep predstavlja približno 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni. Ukrep je skratka problematičen za trg dela in za vzdržnost pokojninskega sistema, omogoča zlorabo socialnih korektivov v sistemu, v kombinaciji s t. i. prisilnim upokojevanjem pa je tudi izrazito diskriminatoren, opozarjajo sindikati.
Predlogu razvojne kapice nasprotujejo, ker »v temelju ruši načelo solidarnosti med zavarovanci v sistemu pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja« ter prinaša koristi izrazito majhnemu krogu prejemnikov relativno visokih plač (približno 1 odstotek), hkrati pa ogroža vzdržnost sistemov socialnih zavarovanj, s čimer se ustvarja pritisk na obseg pravic.
V zvezi z normiranimi s.p.-ji menijo, da predlagana ureditev prinaša tveganje za ponovno večjo segmentacijo na trgu dela in favoriziranje statusa samostojnega podjetnika pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, z navideznimi koristmi na kratek rok in skritimi stroški ter tveganjem revščine na dolgi rok. Menijo, da predlog vodi v večjo prekarizacijo na eni strani in v dodatne težave sistemov socialnih zavarovanj, v kar bi vodilo tudi predlagano zniževanje najnižje osnove za plačilo prispevkov samozaposlenih in kmetov. Pri takšnem nivoju prispevkov bi nekdo zaradi elementov solidarnosti v sistemu prejel približno trikrat višjo pokojnino od tiste, ki bi mu pripadala glede na vplačila v blagajno.
Glede predlaganih sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti pa pravijo, da je vračanje ureditve v stanje, ki je praksi povzročalo številne težave in anomalije, neustrezno. »Netransparentno prepletanje dela v javnih zavodih in pri koncesionarjih ter zasebnikih je škodljivo.«
Znižanje DDV da, a z ustreznimi varovalkami
V reprezentativnih sindikalnih centralah načeloma ne nasprotujejo predlogu znižanja DDV za osnovna živila, vendar opozarjajo, da brez varovalk, ki bi zagotovile, da bi bile posledično cene teh živil dejansko sorazmerno nižje, cilji tega ukrepa ne bodo doseženi, če je cilj lajšanje posledic draginje za prebivalstvo. V nasprotnem primeru je povsem možno (in glede na izkušnje iz nekaterih drugih držav tudi pričakovano), da se cene teh živil ne bodo znižale, temveč se bo nižji DDV prelil v višje marže trgovcev in posledično v njihov poslovni rezultat. Podobno velja za znižanje davka od oddajanja premoženja v najem, ki bi terjal tudi učinkovit nadzor na trgu.
Kar se tiče začasnega ukrepa na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov, pa gre po prepričanju sindikatov za edini ukrep, ki bi potencialno lahko bil predmet interventne zakonodaje, spremljati pa bi ga morali dodatni ukrepi za zmanjšanje porabe energentov.