Regijski centri za ravnanje z odpadki – v Sloveniji jih je osem – so že večkrat opozorili, da mora država končno začeti izvajati veljavno zakonodajo o varovanju okolja in državne gospodarske javne službe ter urediti prehodno obdobje do vzpostavitve novih sežigalnic.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je na pozive odgovorilo z napovedjo centraliziranega mednarodnega razpisa za prevzem, odvoz in sežig komunalnih odpadkov v tujini. »S tem bi prišli v predvidljivejše okolje, strošek prevzema odpadkov bi bil nižji, en prevzemnik z garancijo države bi se lahko tudi uspešneje pogajal za izvoz odpadkov,« je načrt hvalil minister Bojan Kumer.
V razpisu je bilo na voljo več kot 90 milijonov evrov
Razpis, objavljen 13. oktobra, je iskal najmanj tri izvajalce, ki bi bili pripravljeni začeti delati 1. januarja 2026 in se strinjati z okvirnim štiriletnim dogovorom. Dogovorjena cena storitev skupaj ne bi smela preseči 91.059.930 evrov (brez DDV).
V prvem sklopu, ki je obsegal gorljive komunalne odpadke iz regijskih centrov, je bila cena omejena na največ 180 evrov za tono (brez DDV). V štirih letih naj bi izvajalci odpeljali 519.034 ton odpadkov. Drugi sklop se je nanašal na odvoz in sežig 100.000 ton digestata iz anaerobne obdelave komunalnih odpadkov. Cena je bila omejena na 185 evrov za tono.
Zgornje meje cen so odražale razmere na trgu: regijski centri so v tistem obdobju pridobivali ponudbe med 140 in 180 evri na tono. Regijski center iz Puconcev (Cerop) je jeseni sklenil pogodbo za 150 evrov na tono.
Rok za oddajo ponudb je bil 26. november. Iz tujine ni prišla niti ena ponudba. Prijavila so se izključno podjetja s sedežem v Sloveniji: Surovina, Saubermacher Slovenija, Dinos, Oe-Eko (hčerinsko podjetje Reciklarne) in Kostak – vsa z bistveno višjimi cenami, kot jih je določil MOPE.
V prvem sklopu so se prejete štiri ponudbe gibale od 206 do 306,7 evra na tono (brez DDV), v drugem sta bili ponudbi v višini 228 in 261,3 evra. MOPE je po pregledu ugotovil, da vse ponudbe bistveno presegajo zagotovljena sredstva naročnikov, zato je minister Kumer podpisal sklep, da naročila ne odda.
Direktor Surovine: Ne vem, kaj so razmišljali
»Takšna je realnost. Cenejših rešitev ni,« je za Dnevnik dejal direktor Surovine Jure Fišer. »Definitivno se storitev s povečanjem količin podraži in ne poceni. Večje količine povzročijo dodatne logistične težave, hkrati se prevzemajo odpadki iz različnih virov, kar zadevo še dodatno zaplete.« O tem, ali je ministrstvo slabo ocenilo razmere na trgu, Fišer pravi: »Ne vem, kaj je bil namen razpisa in kaj so razmišljali tisti, ki so ga pripravljali (v pripravo razpisa je bil vključen GIZ Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije, op. p.). Opozarjali smo, da bodo ponudbene cene višje.«
Direktorica Ceropa Simona Biro dodaja: »Očitno se bomo morali regijski centri spet znajti po svoje.« O tem, zakaj so ponudniki navili cene, ni želela špekulirati, prav tako ne o razlogih, zakaj ministrstvo ni dobilo niti ene tuje ponudbe. »Mogoče bi pomagalo, če bi razpis prevedli v angleščino,« je razmišljala
Zakaj je Ko-Cerod dobil cenejše ponudbe
V javnem podjetju Ko-Cerod na Koroškem so se pripravili na scenarij neuspešnega centraliziranega razpisa. Pripravili so svojega v dveh sklopih – za prevzem, odvoz in nadaljnjo obdelavo gorljivih odpadkov. »Ta postopek javnega naročila bo za sklop 1 izveden le v primeru, če bo neuspešno zaključeno skupno javno naročilo, ki ga vodi MOPE, za isti predmet javnega naročanja,« piše v razpisni dokumentaciji.
»Objavo smo izvedli izključno zaradi zagotavljanja pravočasnega in nemotenega izvajanja storitev od 1. januarja 2026 dalje. Glede na zakonske roke in zahtevnost postopkov je bilo nujno, da si pravočasno zagotovimo možnost sklenitve pogodbe,« je razložil Tadej Mirkac, direktor družbe Kocerod. »Razpis vsebuje tudi odložni pogoj, kar pomeni, da se izvede le, če centralizirano naročilo MOPE ne bi bilo zaključeno. Šlo je torej za preventivni ukrep, ne za predvidevanje izida postopka MOPE.«
Na razpis so se prijavila tri podjetja, ki so sodelovala tudi pri državnem razpisu. Surovina je za leto 2026 ponudila 225 in 239 evrov na tono, medtem ko je na državnem razpisu pričakovala 306,7 evra. Saubermacher je s 184 evri ponudil skoraj 22 evrov nižjo ceno kot na razpisu MOPE. Reciklarna je Ko-Cerodu ponudila ceno 183 evrov, njen hčerinski Oe-Eko pa je ministrstvu ponudil 230 evrov na tono. Vse cene so brez DDV. Zakaj je Surovina na državnem razpisu ponudila za tretjino višjo ceno, čeprav gre za odpadek z isto šifro kot v »državnem« razpisu (19 12 12)? »Šifra odpadka vam ne pove ničesar o kakovosti gorljive frakcije – tako kot ne obstaja samo ena vrsta jabolk,« pravi Fišer. »Odpadek iz Slovenj Gradca je že granuliran, količine so normalne. Ko-Cerod ni zahtevna stranka.«
»Ponudb ne moremo komentirati v imenu ponudnikov, lahko pa poudarimo, da je naš razpis omejen na manjše količine in eno lokacijo. To lahko ponudnikom omogoča drugačno organizacijo dela in s tem različne kalkulacije stroškov,« je domneval direktor Koceroda. MOPE razlik v cenah v vzporednih postopkih regijskih centrov ne komentira. O nadaljnjih korakih za zdaj ne želi govoriti, saj še traja rok za vložitev zahtevka za revizijo. »Morebitne nadaljnje aktivnosti bo ministrstvo opredelilo po prejemu mnenja naročnikov in po koncu vseh pravnih postopkov,« so sporočili Dnevniku.
