Kot je pojasnila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) mag. Mojca Mihelič, so želeli na srečanju politične stranke, ki kandidirajo na prihodnjih parlamentarnih volitvah, spodbuditi k jasni in strokovno utemeljeni predstavitvi načrtovanih sistemskih sprememb na področju javnega šolstva.
Odnosi nad tehnologijo
Udeleženci pogovora so osvetlili stališča in namere političnih strank, ki jim pripadajo, ter njihovo politično naravnanost glede vključenosti tem izobraževanja in javnega šolstva v predvolilni dialog. Osrednje teme so bili vizija in dolgoročni razvoj obveznega javnega šolstva, vzgojno-izobraževalni izzivi sodobne šole, status ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter učenci s posebnimi potrebami in terapije v šolskem prostoru.
Dotaknili so se tudi aktualnih izzivov, kot je vdor umetne inteligence v šole. Urška Zgojznik je v okviru Vesne – zelene stranke poudarila, da bo šola vedno temeljila na odnosih, in ne na tehnologijah, zato je, kot je dejala, poleg učencev treba opolnomočiti tudi učitelje, ravnatelje in starše.
Dr. Tina Bregant iz Slovenske ljudske stranke je izrazila skrb zaradi porasta čustveno vedenjskih motenj med učenci. »Otroci niso enakopravni odraslim, ampak so nam enakovredni. Starši smo v prvi vrsti odgovorni zanje, tudi kazensko, in tukaj je vloga staršev zelo pomembna. Šola je po drugi strani za marsikoga edini varen prostor in tega se moramo zavedati,« je med drugim povedala Bregantova.
V vodstvu Sviza brez pomembnega odgovora
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj je po zaključku včerajšnjega srečanja v Ljubljani, ki naj bi začrtalo perspektivo slovenskega javnega izobraževanja, dejal, da bi bilo dobro, če bi stranke na razpravo napotile ljudi, ki se spoznajo na izobraževanje.
»Ob redkih izjemah je bilo namreč očitno, da v političnih strankah ta trenutek, vsaj glede na mnenja njihovih predstavnikov, ki so bili na dogodku, kakšne resne vizije za prihodnost slovenskega izobraževanja ni zaznati. Bolj je šlo za neke partikularne opredelitve, ki so šle dobro v srce občinstva, pretežno ravnateljev in ravnateljic, a po drugi strani niso odgovorile na zastavljena vprašanja,« je bil kritičen Štrukelj.
Ključen odgovor, ki je umanjkal, je izpostavil glavni tajnik Sviza, je, kaj se bo zgodilo v slovenskem izobraževanju v prihodnjih letih glede financiranja: »Položaj javnega šolstva lahko namreč močno ogrozi premik javnih sredstev v smer obrambe in oboroževanja. Zanimivo bi bilo slišati, kako bodo politične stranke odreagirale ob prisilni izbiri med oboroževanjem in ohranjanjem kakovosti javnega izobraževanja kot ključnega elementa varnosti.«
Branimir Štrukelj se je obregnil tudi ob stališče Mojce Škrinjar iz Slovenske demokratske stranke, ki je, kot je poudaril, napovedala, da javno izobraževanje v primeru oblasti SDS ne bo imelo nobene eksplicitne podpore države, ampak bo to prepuščeno konkurenci med zasebnim in javnim šolstvom. »Seveda gospa Škrinjar ve, da tukaj konkurenčna razmerja ne obstajajo, zato gre očitno za ideološki premik k zasebnemu izobraževanju oziroma na neki način afirmaciji zasebnega izobraževanja,« meni Štrukelj. x