Konec preteklega leta je odmeval primer radiologa Mitje Ruprehta. V popoldanskem času je brez ustreznega soglasja UKC Maribor kot po tekočem traku pisal izvide za preiskave z magnetno resonanco in s tem mesečno dodatno zaslužil več deset tisočakov. Vodstvo UKC Maribor je glede na izjemno količino izdanih izvidov podvomilo o kakovosti opravljenih storitev in odredilo izredni notranji nadzor nad Ruprehtovim delom.
Mariborski radiolog se je zavedal, da delo opravlja v nasprotju z zakonom. V sporočilu za javnost je namreč zapisal: »Nadzore zdravstvenega inšpektorata glede mojega dela zunaj UKC Maribor sem imel že v letih 2023 in 2024 ter bil oglobljen na podlagi izračuna, da sem delal več ur, kot jih ima teden.« Dnevnik je pridobil odločbi zdravstvenega inšpektorata. Kaj razkrivata?
Dušanka Miščević, zdravstvena inšpektorica iz območne enote Maribor in Murska Sobota, je leta 2023 na podlagi prijave opravila izredni nadzor Ruprehtovega dela. Ugotovila je, da rentgenolog ni redno obveščal svojega matičnega delodajalca o tem, koliko dodatnega dela opravlja pri drugih izvajalcih. Prav tako je ugotovila, da je dodatno delal tudi v tistih mesecih, ko ni imel soglasja UKC Maribor.
Za Ruprehta bi moral dan imeti 31 ur
Inšpektorica se je nato poglobila v evidence opravljenih preiskav pri pogodbenikih. Če bi jih opravljal zgolj v dovoljenem časovnem obdobju, bi za izvedbo posamezne preiskave potreboval zgolj 45 sekund, kar je bistveno premalo časa. Razširjeni strokovni kolegij za področje radiologije je zaprosila za strokovno mnenje. Na podlagi normativov za radiološke storitve in števila opravljenih storitev je izračunala, da bi moral Rupreht v prvi polovici leta 2022 opraviti dobrih 187 ur dodatnega dela na teden, v drugi polovici leta 2022 pa 216 ur na teden, če bi opravljal preiskave v skladu z normativi. Inšpektorica je s temi izračuni izpostavila izjemno količino opravljenih (in dodatno plačanih) preiskav. Pozor: teden ima 168 ur. Rupreht bi lahko dodatno delal največ osem ur.
V odzivu inšpektorici je obžaloval kršitve in napovedal, da bo v prihodnje dosledno poročal UKC Maribor. Obžaloval je tudi, da je opravljal delo brez soglasja, trdil je, da tega ne počne več. Izgovarjal se je, da ima kot uveljavljen strokovnjak veliko povpraševanja po delu, zlasti po interpretaciji najzahtevnejših preiskav. Prepričan je bil, da je s tolikšnim obsegom dodatnega dela koristil bolnikom, ki bi sicer na izvide čakali bistveno dlje ali celo predolgo. Izjavil je še, da bo glede na ugotovljene kršitve v prihodnje obseg svojega dela prilagodil zakonskim omejitvam.
Inšpektorica mu je 29. novembra 2023 izdala odločbo, s katero mu je odredila, da mora UKC Maribor vsak mesec posredovati podatke o dejanskem mesečnem obsegu ur opravljanja zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih. V poročilu morajo biti razvidni dan ter ura začetka in ura konca opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu. Ruprehtu je obenem prepovedala, da bi dodatno delal več kot osem ur na teden.
Ignoriral prepoved inšpektorice in služil naprej
Prepovedi ni upošteval. Inšpektorica je zato leta 2024 znova nadzorovala Ruprehta in ugotovila, da je brez soglasja UKC Maribor izvajal delo pri drugih delodajalcih. Januarja lani mu je izdala odločbo o plačilu globe. Za vsakega od šestih prekrškov mu je odmerila 300 evrov globe, skupaj 1800 evrov. Ob takojšnjem plačilu se je kazen prepolovila na 900 evrov, Rupreht je moral plačati še 180 evrov sodne takse.
Tudi zaradi tako nizke kazni je Rupreht nadaljeval prekomerno dodatno delo za Splošno bolnišnico Ptuj in zasebno podjetje Digitalna slikovna diagnostika. Dodatno je zaslužil tudi do 30.000 evrov bruto na mesec. Iz podatkov zdravstvene blagajne je razvidno, da je vsako leto dodatno povečeval število izdanih izvidov po pregledu z magnetno resonanco.
Rupreht je bil edini zdravnik, pri katerem je inšpektorat v minulem triletju ugotovil tako vztrajno in obsežno kršenje zakonodaje, ki se je nadaljevalo tudi potem, ko mu je že izdal odločbo. Na področju odkrivanja kršitev 53.b člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa pogoje in omejitve opravljanja zdravstvene dejavnosti pri drugem delodajalcu, je bila z naskokom najbolj aktivna inšpektorica iz Maribora. V sklopu 23 odločb, ki jih je inšpektorat poslal Dnevniku na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja, je zgolj ena iz ljubljanske območne enote. Pregled izrečenih glob dokazuje, da inšpektorat dosledno posega po najnižjih možnih zagroženih denarnih kaznih, to je 300 evrov za prekršek. V skladu z zakonom bi lahko globa znašala do 5000 evrov.
Kaznovana kot Rupreht, ker je pregledala 14 pacientov
Plačilo globe šestkrat po 300 evrov, torej v enaki višini kot Ruprehtu, je inšpektorica Miščević lani odredila zdravnici, ki je po preklicu soglasja za dodatno delo obravnavala skupno 14 pacientov. Zdravnica ji je pojasnila, da je delo nadaljevala, ker so bili bolniki že naročeni in bi sicer ostali brez obravnave, kar bi utegnilo biti za katerega od njih usodno.
V razkriti dokumentaciji je bila le ena odločba ljubljanske območne enote. V njej je inšpektorica ugotovila, da je zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, marca lani sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas pri zasebniku brez koncesije. Soglasja matičnega delodajalca ni imel. Zasebnik se je ob sklenitvi pogodbe zadovoljil z ustno informacijo zdravnika, da je odpovedal pogodbo o zaposlitvi in soglasja ne potrebuje. To ni bilo res. Inšpektorica mu je izrekla opomin.
Specializant brez licence in s podjemno pogodbo
Kakšne kršitve je še zaznal inšpektorat? Večinoma je šlo za opravljanje dela brez soglasja matičnega delodajalca, vendar v bistveno manjšem obsegu in krajšem časovnem obdobju kot v primeru Ruprehta. Novogoriški inšpektor je z globo 300 evrov kaznoval zdravnika, ker je po preklicu soglasja zgolj enkrat dežural in pregledal enega pacienta. Zdravnik je pojasnil, da se je zavedal kršitve, vendar se je odločil opraviti dogovorjeno dežurstvo, da ne bi kolegov pustil na cedilu.
Zdravstvena inšpektorica območne enote Celje in Dravograd pa je avgusta lani ugotovila, da je specializant medicine dela, prometa in športa sklenil podjemno pogodbo za dodatno delo na področju medicine dela, čeprav za to ni imel licence. Specializant se je izgovarjal, da kljub sklenjeni pogodbi ni opravljal zdravstvenih storitev, in opozoril, da bi izdaja odločbe neupravičeno posegla v njegov strokovni razvoj in potek specializacije, kar bi imelo škodljive posledice za njegovo strokovno pot. Inšpektorat njegovih pripomb ni upošteval.