Pri odločitvah, katere novosti bodo na voljo v javnem sistemu, bodo v zdravstvu očitno merili, koliko »dobrih« let bodo prinesle bolniku. Stroškovna učinkovitost se bo odražala v pridobljenih letih kakovostnega življenja, je razvidno iz aktualnega predloga pravilnika o vrednotenju zdravstvenih tehnologij. Predlog predvideva tudi pragove stroškovne učinkovitosti, ki so vezani na bruto domači proizvod na prebivalca. Pri redkih boleznih, onkoloških zdravilih in naprednih terapijah bodo lahko vatli milejši. Izračunavanje let kakovostnega življenja omogoča primerjave med različnimi bolezenskimi področji, v obrazložitvah ugotavljajo v zdravstvenem resorju.
Poleg ekonomskega tudi drugi vidiki
Poleg ekonomskega bodo na odločitve vplivali tudi etični in drugi vidiki, na primer dostopnost, pravičnost in vpliv na zdravstveni sistem. »S tem se zagotavlja celovita presoja zdravstvene tehnologije, ki presega zgolj klinične in ekonomske učinke,« so ocenili na ministrstvu za zdravje. Ob tem so ilustrirali, kdaj bi neko zdravilo financirali in kdaj ne. V primeru novega zdravila, na primer za kardiovaskularno bolezen, bi bil letni strošek 3500 evrov, prirastek ob upoštevanju časa kakovostnega življenja pa bi bil 0,15. Prag za plačilo bi bil pri 30.000 evrih na pridobljeno leto kakovostnega življenja, zdravilo bi financirali. To pa nasprotno ne bi bilo samoumevno pri novem zdravilu z letnim stroškom 35.000 evrov, dragimi obstoječimi možnostmi in 0,3 prirastka ob upoštevanju let kakovostnega življenja. Da bi postalo stroškovno učinkovito, bi moral proizvajalec znižati ceno vsaj za 31 odstotkov, tako bi dosegel vrednost praga za plačilo za to zdravilo, so opisali. V primeru tehnologij z manjšim finančnim vplivom bo postopek poenostavljen, je mogoče razbrati iz predloga. Zdravstvene oblasti so se pri predlogu zgledovale po državah, ki podobno izračunavanje že upoštevajo pri odločitvah o novostih, na primer Veliki Britaniji, Švedski in Norveški. Njihovi sistemi, prioritete in izjeme so sicer različni.
Predlog pravilnika, ki je trenutno v javni razpravi, so v zdravstvenem resorju pripravili tik pred iztekom mandata Valentine Prevolnik Rupel in prihodom novega ministra Tadeja Ostrca. Kako smotrno je vključevanje posamičnih novosti v javni sistem, so v zdravstvu tehtali že doslej, a ne po receptu z leti kakovostnega življenja, ki ga predvideva predlagani pravilnik.
Šteje tudi, kako hitro bolnik dobi dostop
Da sodobna zdravljenja ne izboljšujejo le izidov za bolnike, ampak prinašajo tudi pomembne družbene in ekonomske koristi za državo, so nedavno opozorili v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L. To so podkrepili z ugotovitvami regionalne fiskalne analize diseminiranega plazmocitoma v državah srednje Evrope, ki je upoštevala izgubo produktivnosti, bolniške odsotnosti in invalidnost, prav tako vpliv bolezni na socialne sisteme in oskrbovalce. Samo leta 2023 je bilo zaradi te bolezni v Sloveniji izgubljenih kar 16.415 delovnih dni, je pojasnila ekonomistka Petra Došenović Bonča. Glede na mednarodne analize posamezniki med boleznijo v povprečju utrpijo kar 55-odstotno zmanjšanje delovne sposobnosti, vendar se ob pravočasnem in učinkovitem zdravljenju ta lahko povrne.
Če so sodobne terapije uvedene dovolj zgodaj, lahko bolnik dlje časa ostane aktiven, dela, skrbi zase in za svojo družino, je naštela izvršna direktorica združenja Kristina Modic. To pomeni tudi, da se lahko vrne v službo, plačuje davke in prispevke, je izpostavila. Ob objavi predloga pravilnika o vrednotenju zdravstvenih tehnologij sogovornica izpostavlja, da je smiselno v primeru novih terapij razmišljati več korakov naprej. Na nova zdravila ni smotrno gledati samo skozi prizmo trenutnega podaljšanja življenja, ampak tudi njihove vloge mostu do prihodnjih terapij, je opozorila Kristina Modic. Zdravila lahko namreč vodijo v dodatno podaljšanje življenja do naslednje možnosti, ki bo morda še boljša, v nekaterih primerih pa lahko pomenijo tudi dolgoročno rešitev za pacienta.