V diagnostičnem laboratoriju za aviarno influenco Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) ljubljanske veterinarske fakultete so od 27. decembra do konca minulega tedna virus aviarne influence oziroma ptičje gripe ob domači perutnini na eni od kmetij na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici potrdili tudi pri 35 divjih pticah. Po podatkih referenčnega laboratorija EU za aviarno influenco s sedežem v Benetkah to Slovenijo uvršča v prvo peterico držav z največjim številom okužb v Evropi pri divjih pticah. Pred nami so le Nemčija, Nizozemska, Danska in Irska. Nas to lahko skrbi?
Marljivi higieniki in gasilci
»Število potrjenih ptic je predvsem odvisno od sistema obveščanja in testiranja. Pri nas testiramo vse poginjene vodne ptice, ujede, sove, vrane in druge ptice, če na terenu zaznajo povečan pogin ptic na isti lokaciji. Prebivalci Slovenije so, kot kaže, dobro ozaveščeni, zato obveščajo našo veterinarsko higiensko službo, ki odpelje poginjene ptice. Na tem mestu bi pohvalila in se zahvalila sodelavcem NVI, predvsem našim higienikom, ki v teh dneh opravljajo odlično delo. Velika zahvala gre tudi gasilcem, ki nesebično priskočijo na pomoč pri pobiranju poginjenih ptic iz vode. Ker nimam točnih podatkov, kako je ta sistem urejen v drugih državah, je lahko primerjava števila pozitivnih ptic le relativna,« nam je pojasnila dr. Brigita Slavec, vodja slovenskega diagnostičnega laboratorija za aviarno influenco.
Po podatkih referenčnega laboratorija EU so aviarno influenco, v večini primerov zelo kužni sev H5N1, od konca lanskega poletja do 14. januarja letos pri divjih pticah potrdili že v šestindvajsetih evropskih državah, pri domači perutnini pa v devetnajstih. Pri okužbah rejne perutnine s 305 izbruhi prednjači Italija, sledita Madžarska (110 izbruhov) in Francija (109).
Na udaru je predvsem Podravje
V Sloveniji je ptičja gripa to zimo dokazano pokončala že 35 divjih ptic. Prvo okužbo so potrdili 27. decembra pri poginjenem labodu grbcu, ki so ga našli na Ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica. Z izjemo enega rečnega galeba, ene race mlakarice in enega rumenonogega galeba so vse druge najdene okužene divje ptice labodi grbci. Ti prednjačijo tudi na evropski ravni. »Res je, skoraj pri vsakem izbruhu prevladujejo labodi grbci, predvsem v Sloveniji, vendar v drugih državah najdejo tudi zelo veliko okuženih sivih gosi, ki so tudi pri nas pogost zimski gost, v sezoni 2016/2017 pa je bila v Evropi najbolj prizadeta raca čopasta črnica. Kaže, da so nekatere vrste bolj občutljive, nekatere druge, kot je raca mlakarica, pa so se na virus že dobro prilagodile,« je pojasnila dr. Brigita Slavec.
Glavnina divjih ptic, pri katerih so to zimo potrdili ptičjo gripo, izvira iz štirih občin – Maribor, Slovenska Bistrica, Majšperk in Starše. Čemu to pripisati? »Gre za območje, kjer imamo veliko vodnih površin, na katerih prezimuje največje število vodnih ptic v Sloveniji. To območje je skoraj ob vsakem izbruhu visoko patogene aviarne influence najbolj prizadeto. Izjema je bila sezona 2020/2021, ko s tega konca Slovenije nismo potrdili nobene pozitivne ptice, smo pa imeli izbruh sredi Ljubljane na Koseškem bajerju in na Obali,« nam je razložila ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj za aviarno influenco.
Race mlakarice so kot trojanski konji
Ker so šest pozitivnih divjih ptic odkrili tudi na območju občine Slovenska Bistrica, nas je zanimalo, ali je bila katera najdena v bližini kmetije, kjer je bila potrjena okužba domače perutnine. Po besedah Slavčeve so lahko nekatere ptice okužene, pa nimajo kliničnih znakov. »Takšne ptice lahko pri iskanju hrane, prenočišča, oziroma če jih kdo preplaši, preletijo večje ali krajše razdalje in tako prenesejo virus. V primeru Slovenske Bistrice se je domača perutnina najverjetneje okužila zato, ker je prišla v stik s prostoživečimi vodnimi pticami. Po vsej verjetnosti z racami mlakaricami, ki so znane kot trojanski konji za prenos virusov influence,« nam je dejala vodja slovenskega nacionalnega laboratorija za aviarno influenco.
In poudarila, da je največje tveganje za okužbo na gospodarstvih, kjer imajo poleg kokoši še domače race in gosi, ki imajo prost dostop do vodnih površin, na katerih se lahko zadržujejo tudi prostoživeče vodne ptice, oziroma do travnikov in njiv, kjer se prehranjujejo labodi in prostoživeče gosi. Zato je treba po njenem nujno upoštevati ukrepe, ki jih je predpisala uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
