Zaradi kontinuitete oblasti je po volitvah naslednji pomemben korak konstituiranje novega državnega zbora, in sicer na podlagi poročila o končnem izidu volitev, ki ga sprejme državna volilna komisija. To naj bi predvidoma storila do 7. aprila, a glede na napovedi SDS o izpodbijanju predčasnega glasovanja bodo morale volilne komisije naprej odločiti o ugovorih, za kar bodo imele 48 ur časa.
Pravni strokovnjaki so v svojih dosedanjih odzivih izrazili resen dvom o možnosti, da bi pri presojanju volilnih komisij prišlo do tako radikalnih odločitev, kot sta razveljavitev glasovanja na domnevno spornih predčasnih voliščih in odreditev ponovnega glasovanja, saj bi bilo težko dokazati, da je sama formalna nezakonitost pri oblikovanju teh volišč (zunaj volilnega okraja) bistveno vplivala na izid in da je bila volilcem kršena volilna pravica.
Kot opozarja ustavni pravnik dr. Ciril Ribičič, je morebitna ponovitev glasovanja praktično nemogoča že zato, ker je danes situacija popolnoma drugačna, saj so delni rezultati znani, vnovični glasovi teh volilcev pa bi dejansko lahko odločili v korist ene ali druge strani. Če bi se ugotovile resne kršitve, o čemer pa močno dvomi, bi morali razveljaviti kvečjemu celotne volitve.
Ustavni pravnik dr. Igor Kavčič na naše vprašanje, ali bi lahko zaradi ugovorov prišlo do zamika nadaljnjih postopkov oziroma konstituiranja državnega zbora, odgovarja, da na podlagi napovedanih pravnih sredstev do tega »ne bi smelo priti«.
Za ustanovitev je treba potrditi večino mandatov
Mandatna doba prejšnjega državnega zbora (DZ) se, kot določa 81. člen ustave, konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi, torej najkasneje do 11. aprila, po naših informacijah pa naj bi se to zgodilo že dan prej.
Najprej mora biti ustanovljena mandatno-volilna komisija, ki pregleda poročilo o izidu volitev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, ima namreč vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor. Državni zbor je konstituiran, ko je potrjena več kot polovica poslanskih mandatov.
Zato se postavlja tudi vprašanje, ali bi na konstitutivni seji SDS lahko nasprotovala potrditvi določenih mandatov.
Dr. Pavel Gantar, nekdanji predsednik državnega zbora, poslanec in minister, je za časnik Večer ocenil, da so možnosti za to izjemno majhne, ker bi to prizadelo tudi izvoljene poslance SDS, predvsem pa tudi obe drugi stranki v desnem trojčku.
Mučno iskanje (začasnega) predsednika DZ
Težje bo po njegovem mnenju z izvolitvijo predsednika oziroma predsednice državnega zbora. Gibanje Svoboda, kot relativni zmagovalec volitev, ima po nenapisanem pravilu možnost, da prvo predlaga kandidata za predsednika DZ, vendar niti skupaj s stranko Resnica nima potrebnih 46 glasov. »Jeziček na tehtnici bi v tem primeru vendarle lahko odigral eden ali oba predstavnika manjšin, saj gre za konstituiranje parlamenta, katerega člana sta, ne gre pa za oblikovanje vlade. Vseeno lahko pričakujemo, da se bosta temu poskušala izogniti.« Gibanje Svoboda bo torej moralo postaviti kandidata, ki ga bodo lahko sprejeli tudi drugi, kandidat pa je lahko tudi iz kakšne druge stranke. Mučna usklajevanja in pogajanja bi lahko pomenila prekinitve seje, v najslabšem primeru tudi za več dni.
Na koncu bo, kot ocenjuje Gantar, predsednik, četudi le za prehodno obdobje do izvolitve nove vlade, vendarle izvoljen, saj bi sicer sledila globoka ustavna kriza, novoizvoljeni poslanci pa si vsekakor ne želijo, da bi se znova podali na volitve.
Do podobne situacije je nazadnje prišlo leta 2018, ko takratni mandatar za sestavo vlade Marjan Šarec ob ustanovni seji še ni imel dogovorjene koalicije, začasno vodenje DZ pa je prevzel Matej Tonin. Po oblikovanju koalicije je odstopil, za predsednika pa je bil izvoljen Dejan Židan.
Do mandatarja peljejo trije krogi
S konstituiranjem državnega zbora in oblikovanjem poslanskih skupin se lahko začne tudi postopek iskanja mandatarja.
Pri tem bo precej spretnosti moral pokazati ne le potencialni mandatar, temveč tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta bo sicer že prihodnji ponedeljek na neformalno, vljudnostno srečanje povabila predsednike vseh izvoljenih strank. Prava posvetovanja in preverjanje podpore potencialnim mandatarjem pa se bodo v skladu z ustavo z vodji poslanskih skupin začela šele po konstituiranju državnega zbora. Po naših informacijah bi predsednica utegnila prvi predlog za mandatarja v državni zbor poslati v začetku maja, medtem ko se rok izteče 10. maja oziroma 30 dni po konstituiranju državnega zbora. Posvetovanja bodo pokazala, ali bo to relativni zmagovalec, torej Robert Golob, ali kdo drug, ki bo sposoben oblikovati vlado. Predsednica republike je že napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila »tistemu, ki bo prinesel 46 glasov«.
Glasovanje o predsedniku vlade je tajno, za izvolitev je potrebnih 46 glasov. Če mandatar v prvem krogu ne dobi absolutne večine, se lahko izvedeta še dva, vmes pa predsednica republike opravi ponovna posvetovanja in v 14 dneh predlaga novega ali istega kandidata. Kandidate lahko predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če tudi po treh poskusih, pri čemer pri tretjem zadošča že večina poslanskih glasov navzočih poslancev, ne pride do oblikovanja vlade – niti manjšinske – predsednica razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.