Česar doslej niso zmogli ne nekdanji premierji ne infrastrukturni ministri, je danes na obisku v Krškem storil premier Marjan Šarec: dal je jasno politično podporo projektu izgradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne v Krškem (NEK 2). To je gotovo neizmerno razveselilo direktorja slovenske lastnice NEK, družbe Gen (polovica nuklearke je v lasti hrvaške državne Hrvatske Elektroprivrede) Martina Novšaka, ki si že več let prizadeva za njegovo izgradnjo. Navsezadnje je Gen v minulih letih za študije, s katerimi dokazujejo, da sta lokacija in tehnologija v Krškem primerni, porabila že več kot 16 milijonov evrov.
Premier Šarec je NEK in GEN obiskal v pravzaprav ključnem trenutku; v času priprave dveh temeljnih energetskih dokumentov, ki bosta začrtala energetsko prihodnost naše države, to sta energetsko- podnebni načrt Slovenije in Energetski koncept Slovenije. V osnutku dokumentov sicer jedrska energija ni izpostavljena, premier Šarec in Novšak pa sta prepričana, da bi morala biti. A Šarec to odločitev vendarle prepušča stroki. Odgovoru na ključno vprašanje, o odlagališču jedrskih odpadkov namreč, medtem še nismo blizu. Slovenija bi ga gradila na Vrbini, Hrvaška temu nasprotuje.
Koalicija o tem še nič, a trenutek je pravšnji
»Vse napore moramo vložiti v to in pristopiti k izgradnji drugega bloka, saj bomo v prihodnje potrebovali vse več električne energije, še posebej, če želimo biti razvojno uspešna država,« je rekel premier Šarec. »Z vodstvom elektrarne smo ugotovili, da Slovenija zagotovo je jedrska država, saj nam NEK proizvede znaten del električne energije, njen manko pa bi hitro občutili,« je dodal. Slovenija iz prvega bloka jedrske elektrarne pridobi približno 40 odstotkov vse potrebne električne energije (po slabo tretjino pa iz Termoelektrarne Šoštanj oziroma TEŠ in hidroelektrarn, ostali viri predstavljajo zanemarljiv delež) oziroma, kot radi podarijo v GEN, polovico vse potrebne energije, če upoštevamo le na brezogljične vire. Obstoječi blok naj bi deloval do leta 2043, enako kot TEŠ 6.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se medtem v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv še ni želela jasno opredeliti za ali proti NEK 2. »Na to bosta odgovorila omenjena dokumenta,« je rekla. »Če najdemo zadostne alternativne vire, ne bom neomajno zagovarjala ne TEŠ ne NEK. Kot ministrica pa si zapiranja brez nadomeščanja ne morem privoščiti.« Šarec je danes priznal, da koalicijske podpore za NEK 2 še ni iskal.
Ker pa naj bi gradnja novega bloka nuklearke trajala kakšno desetletje- pridobivanje dovoljenj, umeščanje v prostor, razpisi, razgradnja-, je zdaj gotovo primeren trenutek za politično odločitev, v katere vire naj bi se država Slovenija v prihodnosti usmerila. Evropska politika in predvsem upiranje podnebnim spremembam ter s tem povezani mednarodni sporazumi državam zapoveduje uporabo brezogljičnih virov, kar pa jedrska energija nedvomno je. »Če ne bomo želeli vetrnih, termoelektrarn in drugih virov energije, bomo kmalu ugotovili, da je nimamo od kje dobiti,« je jasen Šarec. Slovenija ima torej dve možnosti; ali postane energetsko odvisna in manko energije uvaža, ali pa sama zagotovi dodaten velik in okoljsko sprejemljiv vir energije, torej NEK. Šarec je nedvomno zavrnil možnost energetske odvisnosti.
Naravovarstveniki svarijo pred vrtoglavimi stroški
»Verjamem, da imamo veliko priložnosti za gradnjo svetle nizkoogljične prihodnosti,« je ob premierjevem obisku dejal tudi Martin Novšak, ki je skupaj z direktorjem NEK Stanetom Rožmanom pravzaprav povabil premierja na obisk v tem ključnem trenutku in ga tudi prosil za načelno podporo pri načrtih.
Ob napredku tehnologije se manjšajo bojazni pred morebitno jedrsko nesrečo neslutenih razsežnosti: obstoječi jedrski blok se zelo redko samodejno ustavi, torej so napake maloštevilne. Kljub temu pa so naravovarstveniki do jedrske elektrarne skeptični, predvsem zaradi vrtoglavih stroškov izgradnje, še zlasti v luči slabih slovenskih izkušen s tako velikimi infrastrukturnimi projekti. Tisti novi reaktorji, ki so trenutno v izgradnji v Evropi, so večinoma podprti z visokimi subvencijami, gradnjo pa spremljajo večletne zamude in naraščajoči stroški.
»Zaradi časa tega obiska, tik pred velikimi odločitvami o smeri slovenske energetike v naslednjih desetletjih, nas lahko skrbi, da bo premier Šarec nadaljeval s škodljivimi energetskimi politikami, ki so nas pripeljale do TEŠ 6 in popolnega zastoja novih tehnologij. Padli smo na rep evropskih držav, kar se tiče sončne in vetrne energije. Države, ki so najbolj aktivne v boju s podnebno krizo, postavljajo sončne in vetrne elektrarne, ne pa jedrskih reaktorjev,« poudarja Katja Huš iz slovenskega Greenpeacea.
V organizaciji so tako do Šarčevih besed kritični: »Premier Šarec s svojo podporo drugega jedrskega reaktorja izkazal veliko nevednost o globalnih trendih v energetiki in po TEŠ 6 slovenski družbi zadal še drugi strel v koleno.« Prepričani so, da bi morali biti napori vlade usmerjeni v obnovljive vire energije ter ukrepe za zmanjševanje rabe energije v industriji. Okoljevarstveniki si pri tem pravzaprav niso edini, saj marsikdo opozarja, da vsem potrebam zgolj z obnovljivimi viri ne bomo zadostili, na to je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv opozoril tudi generalni direktor Elesa Aleksander Mervar.
