Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so vendarle začeli delati sicer sramežljive, a jasne korake proti uresničitvi projekta drugega jedrskega bloka v Krškem (JEK 2). V minulih dneh so v javno obravnavo poslali prvi programski dokument, resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Ta predvideva dolgoročno rabo jedrske energije, med drugim z drugim blokom nuklearke, pri čemer bi država za zanesljivo energetsko oskrbo poskrbela z »mešanico jedrske energije in obnovljivih virov«.
Programski dokument s konkretnimi načrti za JEK 2
Osnutek resolucije z naslovom Jedrska energija za prihodnost Slovenije med drugim določa, da je »zgraditev novega bloka jedrske elektrarne strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo in za prehod v nizkoogljično družbo«. Resolucija opredeljuje, da ima Slovenija z razvitim jedrskim programom in pripadajočo infrastrukturo »podlago in zaupanje za širitev jedrskega programa s ciljem dolgoročne uporabe jedrske energije in izvedbe investicij v jedrske novogradnje«.
Resolucija, ki jo bodo morali poslanci šele potrditi, v sedanji obliki vsebuje jasno in nedvoumno določilo, da državni zbor podpira širitev uporabe jedrske energije z zgraditvijo nove jedrske elektrarne kot projektom državnega pomena. Dokument, ki je do 22. decembra še v javni obravnavi, zatem pa ga bodo sprejemali poslanci, hkrati tudi konkretno opredeljuje, da bo nov jedrski blok »na gorvodni lokaciji ob obstoječi jedrski elektrarni«. Kakšen bo, iz dokumenta ni razvidno, saj ta pušča odprta vrata tudi jedrskim blokom nove generacije, to je malim modularnim jedrskim reaktorjem, ki so sicer v zahodnem svetu šele v razvoju, peščica pa jih deluje v Rusiji in na Kitajskem. Resolucija predvideva, da bo državni zbor v prihodnosti pozval pristojne institucije k pripravi posebnega zakona za jedrske novogradnje. To je letos poleti prvič napovedal tudi premier Robert Golob.
Jedrska skupnost pozitivno
»Projekt gre naprej,« je ob objavi osnutka resolucije na družbenem omrežju X zapisal tudi državni sekretar za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar. Ta osnutek dokumenta je »majhna zmaga za vse, ki verjamemo, da je jedrska energija dobra za našo prihodnost«, je zapisal Levičar, ki meni, da je resolucija potrebna, ker se s tem dokumentom vzpostavlja politična podpora, ki jo jedrska energija »krvavo potrebuje«. Proces sprejemanja te resolucije sicer teče vzporedno z drugimi aktivnostmi, ki so potrebne za nadaljevanje projekta JEK 2, je še navedel.
Resolucijo so prav tako pozdravili v skupnosti podpornikov projekta JEK 2. »Dobra resolucija kot iztočnica za hitrejšo implementacijo jedrske energije,« je komentiral član sveta za razvoj pri SAZU in energetski strokovnjak Drago Babič ter pripomnil, da bi bilo dobro, če bi se JEK 2 tudi uvrstil v nacionalni energetski in podnebni načrt, ki se pravkar posodablja.
Resolucija kot programski dokument naj bi sicer zagotovila jasen in zavezujoč okvir s smernicami za dolgoročno rabo jedrske energije v Sloveniji, ki bo prispeval k energetski neodvisnosti, oskrbi, varnosti in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Prav to – zanesljiva energetska oskrba, neodvisnost in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov – je namreč prioriteta pri prehodu v nizkoogljično družbo, izhaja iz dokumenta. Nedavni geopolitični dogodki in energetska kriza, s katero se celotna Evropa sooča vse od ruske invazije na Ukrajino, poudarjajo pomembnost zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo. Zato je energetska politika, ki se osredotoča na uporabo mešanice jedrske energije in obnovljivih virov, ključnega pomena, saj »jedrska energija omogoča zanesljivo, varno in stabilno oskrbo z električno energijo«, še izhaja iz resolucije.
