»Moje vodilo bodo trije P-ji: people, patient, performance – ljudje, pacient in uspešnost delovanja,« je s prevodom iz angleščine v manj kot triminutni izjavi povedal novoimenovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Tomaž Erjavec. To je njegov prvi nagovor javnosti v tej vlogi, med prioritetami pa je izpostavil dobre pogoje za delo zaposlenih ter kakovostno in dostopno obravnavo za paciente. Erjavec, ki je stopil na čelo največje slovenske bolnišnice, se je takoj po izjavi jadrno obrnil in odšel.
Na vprašanja novinarjev ni odgovarjal. V UKC Ljubljana so prisotnim svetovali pisna vprašanja. Pojasnila, zakaj Erjavec ni odgovarjal »v živo«, ni bilo.
Tudi po sedem let čakanja
Med področji, ki bodo v ospredju, je Erjavec v izjavi izpostavil tudi učinkovitejše procese in dolgoročno vzdržno poslovanje. UKC Ljubljana smo nemudoma pisno vprašali, s kakšnimi konkretnimi ukrepi namerava skrajšati čakalne dobe in kakšne ukrepe za zmanjševanje izgub načrtuje. Zanimalo nas je tudi, ali bi lahko v luči varčevalnih ukrepov prišlo do zmanjšanja števila opravljenih zdravljenj v UKC Ljubljana. Na odgovore še čakamo.
Razpis za generalnega direktorja UKC Ljubljana s polnim mandatom je bil objavljen v torek. Bolniki lahko na zdravljenje v največji bolnišnici ta čas čakajo tudi po več let. Več kot sedem let lahko ob stopnji nujnosti redno čakajo na nekatere urološke posege, je razvidno iz podatkov s konca avgusta, ki so objavljeni na spletni strani UKC Ljubljana. Več kot štiri leta in pol znaša najkrajša pričakovana čakalna doba na »redno« operacijo nožnega palca (hallux valgus), več kot dve leti in pol pa ob »redni« napotitvi na ultrazvok srca. V primeru ultrazvoka srca je celo ob oznaki »zelo hitro«, pri kateri znaša dopustna čakalna doba 30 dni, najkrajša pričakovana čakalna doba enajst mesecev. Približno dve leti in pol lahko bolniki čakajo na operacijo žolčnih kamnov, še malo daljše pa je lahko čakanje na »redno« operacijo kile. Pred izjemno dolgim čakanjem niso – to na primer velja za otorinolaringološko področje – v celoti zaščiteni niti otroci.
V mnogih primerih gre za ozka grla javnega zdravstva kot celote, a lahko prebivalci osrednje Slovenije na nekatera zdravljenja čakajo še dlje kot v drugih regijah. V UKC Ljubljana so doslej izpostavljali usmerjanje v posebno zahtevna zdravljenja ter velik delež urgentnih in akutnih stanj med bolniki, ki jih zdravijo. Omenjali so tudi podatek, da dostopnost postelj v osrednjeslovenski regiji dosega 80 odstotkov dostopnosti v drugih regijah. Na tem območju prebivalci torej težje pridejo do bolnišničnega zdravljenja.
Preseganje pri ambulantah, rahel zaostanek v bolnišničnem delu
V UKC Ljubljana so aktualne razmere opisali 1. septembra, dan po tistem, ko je donedavni generalni direktor Marko Jug javnost obvestil o ponujenem odstopu. V prvi polovici letošnjega leta so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem poskrbeli za 5,97 odstotka več primerov (za statistikami stojijo zdravljenja, pregledi in druge zdravstvene storitve). Pri ambulantni dejavnosti je bilo realiziranih za 10,7 odstotka več primerov, v hospitalni dejavnosti so nasprotno nekoliko (za 1,5 odstotka) zaostajali za načrtovanim programom, so navajali v bolnišnici. V tem primeru gre za že omenjena bolnišnična zdravljenja prebivalcev.