»Moje vodilo bodo trije P-ji: People, Patient, Performance- ljudje, pacient in uspešnost delovanja,« je s prevodom iz angleščine v manj kot triminutni izjavi povedal novoimenovani vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Tomaž Erjavec. To je njegov prvi nagovor javnosti v tej vlogi, med prioritetami pa je izpostavil dobre pogoje za delo zaposlenih ter kakovostno in dostopno obravnavo za paciente. Ko smo novinarji Erjavcu, ki je stopil na čelo največje slovenske bolnišnice, poskušali zastaviti vprašanja o njegovih konkretnih načrtih, se je jadrno obrnil in odšel.
V UKC Ljubljana so medijem svetovali, naj jim pošljejo pisna vprašanja. Pojasnila, zakaj Erjavec ni odgovarjal »v živo«, prisotni niso dobili.
Tudi po sedem let čakanja
Bolniki lahko na zdravljenje v UKC Ljubljana čakajo tudi po več let. Več kot sedem let lahko bolniki ob stopnji nujnosti redno čakajo na nekatere urološke posege, je razvidno iz podatkov za konec avgusta, ki so objavljeni na spletni strani UKC Ljubljana. Več kot štiri leta in pol znaša najkrajša pričakovana čakalna doba na operacijo nožnega palca (hallux valgus), več kot dve leti in pol pa ob »redni« napotitvi na ultrazvok srca. V primeru ultrazvoka srca skoraj je celo ob oznaki »zelo hitro«, kjer znaša dopustna čakalna doba 30 dni, najkrajša pričakovana čakalna doba pa kar enajst mesecev. Blizu dve leti in pol lahko bolniki čakajo na operacijo žolčnih kamnov, še malo daljše pa je lahko čakanje na »redno« operacijo kile. Pred izjemno dolgim čakanjem niso- to na primer velja za otorinolaringološko področje- v celoti zaščiteni niti otroci.
V mnogih primerih gre za ozka grla javnega zdravstva, a lahko prebivalci osrednje Slovenije na nekatera zdravljenja čakajo še dlje kot v drugih regijah. V UKC Ljubljana so doslej izpostavljali usmerjanje v posebej zahtevna zdravljenja ter velik delež urgentnih in akutnih stanj med bolniki, ki jih zdravijo. Večkrat so omenili tudi podatek, da dostopnost postelj v osrednjeslovenski regiji dosega 80 odstotkov dostopnosti v drugih regijah. Na tem območju prebivalci torej težje pridejo do bolnišničnega zdravljenja.
Preseganje pri ambulantah, rahel zaostanek v bolnišničnem delu
V UKC Ljubljana so aktualne razmere opisali 1. septembra, dan potem, ko je donedavni generalni direktor Marko Jug javnost obvestil o ponujenem odstopu. Kot so sporočili, je vodstvo bolnišnice svet zavoda seznanilo z uspehom pri izpolnjevanju programa zdravljenj. V prvi polovici letošnjega leta so v primerjavi s prvim polletjem 2025 imeli za 5,97 odstotka več primerov. Pri ambulantni dejavnosti jih je bilo realiziranih za 10,7 odstotka več primerov, v hospitalni dejavnosti so nasprotno nekollko (za 1,5 odstotka) zaostajali za načrtovanim programom, so navajali v bolnišnici. V tem primeru gre ravno za že omenjena bolnišnična zdravljenja prebivalcev.