Matjaž Han
Ministrski kandidat za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je politik in trgovec. V predstavitvi pred poslanci je ti dve dejstvi obrnil sebi v prid, saj se je predstavil kot človek, ki ima veliko političnih izkušenj, kot trgovec pa da ima posluh za stranke oziroma uporabnike storitev. Predstavil se je kot človek dialoga, tolerance in kompromisa. To se je potrdilo tudi na zaslišanju, ko je z nekaj pohvalami na račun odhajajoče desne vlade razelektril ozračje v dvorani in opozicijo omrtvičil do te mere, da se je zatekala k dolgoveznim vprašanjem, na katera pravzaprav sploh ni bilo treba odgovarjati. Kar je v skladu z doktrino, ki jo je Han uporabil pri svojem opisu, da je trgovec. »Naloga trgovca je prepoznati potrebo in nanjo odgovoriti s ponudbo. To znam,« je dejal Han.
Zato bo imel eden vidnejših socialnih demokratov v novi vladi izjemno pomembno vlogo v kontekstu »zaskrbljenih« glasov, ki jih slišimo iz krogov vplivnih interesnih gospodarskih združenj in lobijev. Tako je pri vprašanju davčnega okolja že povedal, da državi ni treba zadajati dodatnih šokov gospodarstvu, hkrati pa na prvo mesto svoje politike postavil »močan socialni dialog«. Cilji, ki si jih je zadal, so ambiciozni: med drugim se bodo trudili doseči 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, lotili se bodo digitalizacije in zelenega prehoda celih regij (Šaleška dolina). Po drugi strani se je tudi izkazalo, da pri določenih vprašanjih nima izdelanih stališč; zanje bo potreboval širše soglasje na vladni strani oziroma odobritev stranke Gibanje Svobode. Takšna vprašanja so, ali bomo dobili nacionalnega letalskega prevoznika, bomo prodali državne hotele ali jih le oddali ... To je le nekaj tem za politika, ki bi se lahko glede na izkušnje v politiki in v malem gospodarstvu (bil je lastnik družinskega podjetja) dovolj dobro znašel na novem delovnem mestu. Še zlasti če drži informacija, da je Han v veliki meri tudi izbira predsednika vlade Roberta Goloba. (Zoran Potič)
Igor Papič
Profesor z elektrotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Igor Papič se je v soboto predstavil pred parlamentarnim odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino. V predstavitvi se je naslonil predvsem na izkušnje iz obdobja, ko je bil rektor ljubljanske univerze. Obdobje je bilo zaznamovano z zapiranjem ustanov zaradi koronavirusa.
Za področje izobraževanja do univerzitetne stopnje je napovedal izdelavo bele knjige o delovanju izobraževalnega sistema. Poudaril je pomen enakih možnosti ne glede na socialno-ekonomski status šolarjev, dijakov in študentov.
Področje visokega šolstva naj bi prenovili v letu dni. Država bo poslej vlagala več javnih sredstev v znanost in visoko šolstvo – skupaj do 2,5 odstotka BDP, je dejal. V Papičevem soočanju mnenj s poslanci se je izpostavila zlasti dilema, ali naj država krepi tudi delovanje zasebnih izobraževalnih ustanov. Papič je povedal, da zasebnim šolam ne nasprotuje, želi pa si, da bi bilo njihovo delovanje ustrezno regulirano.
V prihodnji vladi naj bi se sicer ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razdelilo na dve ministrstvi – za osnovno in srednje šolstvo, ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Področje športa naj bi se preselilo na ministrstvo za gospodarstvo.Ob sestavljanju nove vlade je predvideno, da bi se področje športa preselilo pod okrilje ministrstva za gospodarstvo, zato se Papič do tega ni vsebinsko opredeljeval. Poudaril pa je, da je treba športne dejavnosti v izobraževanju okrepiti, saj je obdobje covida pustilo posledice. Šport je po njegovem mnenju način, kako odpravljati posledice covidne krize in povečati gibalne sposobnosti mladih. Papič bo kot minister ostal na področju visokega šolstva in znanosti, napoveduje bodoča vladna koalicija. Matični odbor je z večino glasov izglasoval, da je primeren za ministra. (Uroš Škerl Kramberger)
Emilija Stojmenova Duh
Kandidatka za ministrico brez listnice, ki bo pristojna za digitalno preobrazbo, je za dober vtis poskrbela z zagotovilom, da z ekipo ne bo rušila, kar je bilo v preteklosti narejeno dobro. Ko so jo vprašali, kako ocenjuje delo Marka Borisa Andrijaniča, pa se je odgovoru izmaknila. Oceno težko poda, je dejala, ker da ji prek spleta ni uspelo pridobiti konkretnejših informacij o sprejetih ukrepih. Februarja sprejetega zakona o digitalni vključenosti ali zamisli o digitalnih bonih tako ni komentirala. Cilj, ki si ga je zastavila Janševa vlada – da se Slovenija prebije med pet najboljših na lestvici DESI, ki meri digitaliziranost gospodarstva in družbe –, se ji zdi nerealen. »Mislim, da je ključno, da zagotovimo, da ima vsakdo v Sloveniji, ne glede na to, kje živi, dostop do interneta, da ima javne storitve, ki jih lahko uporablja, in da ima znanje, da te storitve izkoristi,« je povedala članom pristojnega odbora. Uvedbe obveznega predmeta računalništvo in informatika v devetletko ne podpira, zavzema pa se za posodobitev vseh učnih načrtov z vsebinami iz digitalne pismenosti. V zvezi z digitalizacijo zdravstva je doktorica znanosti s področja elektrotehnike poudarila, da morajo različni informacijski sistemi med seboj komunicirati; to bo ena njenih prvih nalog. Kandidatko je podprlo devet članov komisije, štirje so bili proti. (sta, ri)
Aleksander Jevšek
Nekdanji murskosoboški župan, zdaj kandidat za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je kot prvo nalogo izpostavil uspešen zaključek črpanja sredstev EU v obdobju 2014–2020. Kot je dejal, verjame, da bo Slovenija do konca prihodnjega leta izkoristila skupno okoli 3,1 milijarde evrov. Pomembno bo tudi do konca izoblikovati dokumente za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ko nam bo na voljo dobrih 3,2 milijarde evrov. Med izzivi je izpostavil vprašanje, kako prek povečanja nacionalnega sofinanciranja povečati delež sofinanciranja za slabše razvita področja v zahodni kohezijski regiji. Projekti iz zahodnega dela Slovenije bodo namreč v tem obdobju upravičeni do največ 40-odstotnega, iz vzhodnega dela Slovenije pa do 85-odstotnega sofinanciranja. Napovedal je tudi popravke nacionalnega načrta za okrevanje – Slovenija naj bi skladno s tem načrtom izkoristila 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in 750 milijonov posojil. Kakšni bodo ti popravki, ni povedal. Med drugim je poudaril, da bo operativni del ministrstva moral biti bližje uporabnikom, ker se »problemi, povezani s kohezijo in regionalnim razvojem, od blizu bolje vidijo kot iz centra«. Jevškovo predstavitev je pozitivno ocenilo 11 članov odbora DZ za gospodarstvo (trije so bili proti) in 10 članov odbora za zadeve EU (pet proti). (sta, ri)
Matej Arčon
Nnekdanji novogoriški župan, zdaj kandidat za ministra brez listnice, pristojen za zamejske Slovence in Slovence po svetu, je na predstavitvi poudaril, da je po naravi človek povezovanja, in izrazil upanje, da bo lahko konstruktivno sodeloval tako s koalicijo kot z opozicijo. Slovenci v zamejstvu in po svetu ne smejo biti predmet nekih razdvajanj, je dejal, urad, ki ga bo vodil, pa da bo steber identitete slovenskega naroda in promotor slovenstva v tujini. Na vprašanje Danijela Krivca, SDS, v katero smer bo šla prenova zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj meja iz leta 2006, je Arčon odgovoril, da so potrebni tehnični popravki in prilagoditve in da je sam odprt tako za mnenja strokovnjakov kot uporabnikov. Tudi glede zakonodaje s področja repatriacije in pridobivanja državljanstva za Slovence po svetu je Arčon dejal, da je pripravljen na pogovor tudi z opozicijo. Glede poučevanja slovenskega jezika, ki je ključno, je dejal, da je digitalizacija prihodnost, a da so zanj ključni osebni stik in osebno poučevanje. Kako financirati društva po svetu in kako mlade, ki se izseljujejo, pritegniti, da se vrnejo, pa so izzivi, na katere bo še poiskal odgovor. Akcijski načrt, ki ga bo pripravil, bo uresničen prek drugih ministrstev. Arčona je podprlo devet članov pristojne komisije, dva sta bila proti. (sta, ri)
