Večmesečno onemogočanje dostopa do novih prehranskih smernic je bilo neutemeljeno, izhaja iz odločbe urada informacijske pooblaščenke, ki jo je prejel Dnevnik. Ministrstvo za zdravje ima zdaj mesec dni časa, da pošlje dokument, ima pa še možnost, da se razkritju upira s sprožitvijo upravnega spora.
Dnevnik je v preteklih mesecih objavil vrsto prispevkov o procesu nastanka novih slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupin živil (SNG2025) ter o vsebinskih usmeritvah tega dokumenta. Za njihovo pripravo je bila zadolžena delovna skupina, ki jo je zdravstveno ministrstvo imenovalo oktobra 2023. Njeni člani so bili Nataša Fidler Mis, Martina Bavec, Boštjan Jakše, Borut Jug, Samo Kreft, Žiga Malek, Nina Mikec, Nana Turk in Ana Vovk, predsedoval ji je Zlatko Fras, kardiolog v ljubljanskem UKC.
Pet soavtorjev novih prehranskih smernic (Fidler-Misova, Jakše, Fras, Kreft in Vovkova) je zatem spisalo strokovna članka, ki sta bila 3. in 11. februarja objavljena v spletni znanstveni reviji MDPI Journal. Objavo analize smernic je predhodno uradno odobril predsednik vlade Robert Golob. Izkazalo se je tudi, da je gradivo za promocijo novih smernic že pripravljeno; njegovi avtorji, agencija Herman & partnerji, so iz podnebnega sklada prejeli 47.824 evrov.
Recenzente zavezali k molku
Pomisleke glede načina sprejemanja smernic in njihove vsebine je javno sporočila skupina uglednih prehranskih strokovnjakov in strokovnih institucij. Vsebina smernic medtem ostaja skrivnost; ministrstvo za zdravje onemogoča splošni javnosti in medijem dostop do dokumenta, edine namige o zamišljenih bodočih prehranskih usmeritvah je mogoče razbrati iz omenjenih člankov in promocijskega gradiva. Celo tisti, ki so se z vsebino seznanili kot recenzenti, o njej ne smejo govoriti; ministrica za zdravje jim je s sklepom naložila varovanje zaupnosti vseh podatkov, ki so jih pridobili v povezavi s prehranskimi smernicami, in to vselej, ne le v času opravljanja vloge recenzentov.
Dnevnik je marca vložil pritožbo pri uradu informacijske pooblaščenke, ki se je poglobil v argumente skrivalnic. Nakar je 24. aprila urad, ki ga vodi Jelena Virant Burnik, izdal odločbo, v kateri je ministrstvu naložil, da nam mora v roku 31 dni po vročitvi odločbe posredovati dokumenta »Prehrana za zdravje in planet, slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025)« in »Izboljšanje trajnosti prehranskih smernic za Slovenijo 2025«. V njiju mora zgolj zakriti nekatere osebne podatke o recenzentih in prevajalcu.
Ministrstvo, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, je onemogočanje dostopa zagovarjalo s trditvijo, da smernice še niso formalno sprejete kot nacionalni akt. Zato naj bi šlo zgolj za strokovno-znanstveni predlog, ki je še v postopku izdelave, obravnave in uskladitve, njegova vsebina se torej še lahko spremeni.
Golob je smernice prejel že oktobra lani
Urad informacijske pooblaščenke je ugotovil, da smernice nimajo oznake, da bi šlo za osnutek oziroma dokument v nastajanju. »Ravno nasprotno,« piše v odločbi. »Iz dopisa organa (ministrstva op. p.) z dne 10. oktobra 2025, ki je bil poslan na Vlado RS, izhaja, da je delovna skupina za pripravo predloga slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane, ki je pripravljala ta dokument, delo zaključila in ga predala predstojnici organa, zahtevani dokument pa je bil kot tak poslan naslovniku (predsedniku vlade) kot priloga tega dopisa.«
Da gre za zaključen dokument, ne nazadnje kaže tudi nesporno dejstvo, da je bilo besedilo tega dokumenta uporabljeno za pripravo dveh člankov v javno dostopnih spletnih revijah. Poleg tega so bili člani delovne skupine in recenzenti smernic že plačani za svoje delo. »Iz vsega navedenega je torej mogoče narediti zaključek, da zahtevani dokument predstavlja zaključeno celoto in da ne gre za dokument, ki bi bil še v postopku izdelave,« piše v odločbi.
Zavajajoče izgovarjanje na WHO
Ministrstvo je dostop onemogočalo še na podlagi okoliščine, da je prosilo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) za neodvisno strokovno presojo smernic. »Njen pregled bo omogočil primerjavo predlaganih priporočil z mednarodnimi metodološkimi pristopi ter preverjanje prehranske ustreznosti in varnosti na populacijski ravni,« je trdilo. Izgovor, da čakajo na WHO, prav tako ne drži. Povsem irelevantno je, ali so smernice poslane v presojo neki drugi organizaciji, ugotavlja urad. To ne vpliva na dejstvo, da je dokument zaključena celota.
Ministrstvo je nazadnje še trdilo, da bi razkritje podatkov iz dokumenta »povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine«. Vendar te navedbe ni zmoglo konkretno pojasniti, še posebno ob dejstvu, da je bila vsebina smernic posredno razkrita že v javno dostopnih člankih, njuni avtorji in ministrstvo takrat očitno niso imeli pomislekov glede napačnega razumevanja vsebine. »Informacijski pooblaščenec ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da bi razkritje zahtevanega mnenja povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine,« piše v odločbi.
Urad je ministrstvu naložil prekritje varovanih osebnih podatkov, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. Ministrstvo ima zdaj v 30-dnevnem roku pravico sprožiti spor s tožbo pri upravnem sodišču. Ali bo to storilo, še ni znano.
Strogo sledenje planetarni zdravi prehrani
Iz objavljenih člankov izhaja, da je temeljna strokovna podlaga slovenskih smernic prehranjevanja SNG2025 študija EAT-Lancet, ki jo je leta 2019 pripravilo 37 vodilnih strokovnjakov iz 16 držav in je bila dopolnjena lani. Strokovna komisija je spisala predlog tako imenovane planetarne zdrave prehrane (Planetary Health Diet – PHD), ki trajnostno varuje tako zdravje ljudi kot planet. Ne temelji na veganski, temveč na fleksitarijanski dieti. Priporoča povečanje vnosa rastlinske hrane (zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, oreščki) in bistveno zmanjšanje uživanja rdečega mesa ter sladkorja.
Avtorji SNG2025 so te smernice zatem prilagodili »nacionalnemu kontekstu« in si zamislili tri različne krožnike: mediteranskega, vegetarijanskega in veganskega. Nad smernice se je vsul plaz strokovnih kritik. Usmeritve planetarne zdrave prehrane naj bi Slovenija uvajala bistveno bolj dosledno in z večjim poudarkom na rastlinski prehrani kot druge evropske države. Smernice med drugim predvidevajo ničelne spodnje meje za živila živalskega izvora in vpeljujejo rabo prehranskih dopolnil ter rastlinskih nadomestkov. Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje so tudi strokovno nepopolne in metodološko pomanjkljive, smo poročali v Dnevniku.