Zveza biodinamikov Slovenije je v sodelovanju z nekaterimi ekološkimi združenji zbrala več kot dva tisoč podpisov pod peticijo proti obveznemu cepljenju goved in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV). Zahtevo utemeljujejo s trditvijo, da naj bi bila smrtnost drobnice lani približno 3,5-odstotna (leta pred tem okoli 1,5-odstotna), pri govedu pa po njihovem sploh ni bilo zaznati težav. Pobudniki peticije tudi navajajo, da obstajajo indici, da lahko cepivo prehaja v mleko in meso, ter da je med podpisniki peticije veliko kmetov, ki so imeli po cepljenju mrtvorojena teleta, teleta z deformacijami, ugotavljajo tudi slabšo plodnost živali. Posledično med drugim predlagajo izvedbo laboratorijskih analiz vzorcev mesa, mleka in mlečnih izdelkov cepljenih in necepljenih živali, vzpostavitev sistema spremljanja stranskih učinkov cepljenja, omogočanje prostovoljnega označevanja proizvodov glede statusa cepljenja živali, da bo kupec vedel, kaj kupuje …
UVHVVR: Cepivi sta varni za uporabo
Na peticijo se je s sporočilom za javnost odzvala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Med drugim so zapisali, da je dovoljenje za promet z izbranima cepivoma (biobos proti BTV 3 in syvazul proti sevoma 4 in 8) izdala Evropska agencija za zdravila (Ema), kar je po navedbah UVHVVR jamstvo, da sta varni za uporabo. Dodali so, da imata cepivi na podlagi znanstvene ocene ničelno karenco za meso in mleko. To pomeni, da sta meso in mleko cepljenih živali varna in primerna za prehrano ljudi takoj po cepljenju.
Da uživanje mesa in mleka cepljenih živali ne pomeni tveganja za zdravje ljudi, so za Dnevnik dejali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Napotili so nas na spletno stran Eme, kjer med drugim piše: »Na podlagi ocene tveganja, opravljene kot del evalvacije vseh veterinarskih zdravil, ni pričakovati, da bi cepiva predstavljala tveganje za zdravje ljudi ali živali oziroma za okolje, če se uporabljajo v skladu z informacijami o zdravilu.«
Dogajanje v Sloveniji jo žalosti
»Cepiva v veterinarski medicini uporabljamo že desetletja. Gre za eno najbolj proučenih in nadzorovanih oblik preventive. Dejstva, ki so navedena v peticiji, so na žalost številna napačna ali izvzeta iz konteksta. Cepiva proti BTV so inaktivirana. To pomeni, da ne vsebujejo živih povzročiteljev, ki bi se razmnoževali, zato ne predstavljajo tveganja za potrošnika. Proizvodi so varni za takojšnjo uporabo,« je za Dnevnik pojasnila slovenska veterinarka Barbara Beci, specialistka za zdravje goved, ki dela na veterinarski fakulteti v belgijskem Gentu. V državi torej, ki je imela leta 2024 velikanske težave z BTV (s sevom 3), zaradi česar so prav tako uvedli obvezno cepljenje.
»Ker je bolezen leto prej povzročila resne težave, so rejci zelo dobro razumeli pomen zaščite. Odpora, kakršnega opisujete v Sloveniji, ni bilo. Poleti 2025 v naši regiji praktično nismo več zaznali kliničnih težav z BTV. Letos cepljenje v Belgiji ni obvezno. Kljub temu kaže, da se bo približno polovica do tri četrtine rejcev prostovoljno odločilo zanj. To veliko pove o njihovi oceni tveganja. V naši ambulanti, ki deluje v okviru veterinarske fakultete, se je približno 75 odstotkov govedorejcev odločilo za ponovno cepljenje proti trem različnim sevom. Za 70-glavo čredo goved to pomeni strošek okoli 1500 evrov, ki ga rejci sami krijejo. Ovčerejci so praviloma še bolj naklonjeni preventivnemu cepljenju,« je pojasnila Barbara Beci, ki jo dogajanje v Sloveniji žalosti.
Strah se širi hitro, znanstveni podatki počasneje
»Razumem, da so rejci zaskrbljeni. Razumem tudi, da obvezni ukrepi pogosto povzročijo odpor. Bolj problematično pa je, če se strokovne odločitve presojajo predvsem skozi prizmo družbenih omrežij. Strah se širi hitro, znanstveni podatki počasneje,« je kritična Becijeva. Poudarila je tudi, da je cepljenje proti BTV preventivni ukrep, ki ščiti živali. »Če posamezni rejci menijo, da zaščite ne potrebujejo, je to njihova odločitev in odgovornost. Vendar je pri boleznih, kot je modri jezik, ključna tudi precepljenost populacije na ravni države. Preventivni ukrepi niso le individualna zaščita, temveč tudi del širše strategije ohranjanja konkurenčnega in stabilnega kmetijstva. Žalosti me pomanjkanje zavedanja, kako takšni ukrepi, kot je preventivno cepljenje, dolgoročno ščitijo slovensko kmetijstvo in mu omogočajo, da ostane primerljivo z drugimi evropskimi državami. Upam, da bodo razprave v Sloveniji potekale na strokovni ravni, z odprtimi podatki in mirnim dialogom, ne pod vplivom strahu in neznanja,« je sklenila sogovornica.
Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, se ob tem sprašuje: »Kdo bo prevzel odgovornost za tiste živali, ki jih zaradi teh 'znanstvenikov' ne bodo cepili in bodo potem poleti poginile v velikih mukah, kot se je dogajalo lani?« Spomnil je na obolele ovce, ki so imele polna pljuča sluzi – kot bi utonile. Spomnil je, da veterinarsko higienska služba ni utegnila sproti odvažati vseh poginjenih živali.
Wankmüller: Proticepilske akcije nam niso v pomoč
Wankmüller se čudi tudi navedbam, ki se širijo po socialnih omrežjih, češ, zakaj cepimo tudi govedo, čeprav lani zaradi BTV naj ne bi imelo nobenih težav. »Živali zdravim tudi v eni od ekoloških rej, kjer imajo dvanajst krav. Lansko poletje so imeli to bolezen v hlevu. Dve kravi sta imeli klinične znake. Zdravil sem ju in sta preživeli. Mlečnost jima je padla, imeli sta značilne spremembe po gobcu in povišano temperaturo, a smo nekako zvozili, saj je govedo trpežnejše od drobnice. In kaj se dogaja zdaj? Tri krave so februarja povrgle vsaka po enega mladiča in ena dvojčke. Proti BTV jih še nismo cepili. Vsaka krava v tistem hlevu ima po šesto kilogramov, teleta pa so bila shirana, nevitalna. Vseh pet jih je poginilo. To so problemi, ki se letos kažejo v hlevih, kjer so imeli bolezen lani. Živali nimajo nobenih bolezenskih znakov, njihova krvna slika je brezhibna, mlečnost pa jim je iz nepojasnjenega vzroka drastično padla. Toda pri mlečni proizvodnji žal nimamo invalidske upokojitve,« je razmere na terenu opisal Wankmüller.
Prepričan je, da pobudniki peticije povzročajo škodo. »Absolutno ni res, kar trdijo. V mleku in mesu ni mogoče zaslediti ničesar od cepiva, poleg tega živali, ki bodo šle pred 24. aprilom v zakol, sploh ne cepimo, zato ne vem, kje bi lahko dobili meso z vsebnostjo cepiva,« je kritičen Wankmüller, ki tudi ni zadovoljen z dosedanjo precepljenostjo živali, saj se giblje le okoli štiridesetih odstotkov. »Februar je pri koncu. Da bi uspeli v šestih tednih cepiti približno šestdeset odstotkov populacije, bo kar težko. In pri tem nam proticepilske akcije, ki se širijo po družbenih omrežjih, niso v pomoč,« je priznal prvi mož veterinarske zbornice.