S transparenti "Čigavi študenti smo, če ne vaši?" so odšli do Univerze v Ljubljani, nato pa še pred ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. "Naša glavna zahteva je, da se zamrzne izvajanje tega zakona, da se študentom iz tujih držav vrne štipendije, saj bodo sicer v kratkem času morali pospraviti kovčke in oditi," je povedal eden od protestnikov Miha Kordiš.
Katarina Hlaj prihaja s Hrvaške in je redna študentka 1. letnika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Letos je podala vlogo za pridobitev štipendije. Odločbe še ni dobila, a nanjo niti ne čaka več, saj je že jasno, kakšna bo njena vsebina. "Ko sem prišla, sem se zanašala na to, da bom štipendijo dobila, zdaj je, kot kaže, ne bom. Razmišljam o rešitvah, a že vem, da tukaj ne bom mogla ostati," pravi. Njeni mesečni stroški za hrano in stanovanje znašajo najmanj 300 evrov. S štipendijo bi pokrila stroške stanovanja, a že to bi ji veliko pomenilo. "Študentsko delo je težko najti, ker sem tujka, ne govorim tekoče slovensko in še časa nimam. Če sem na 'faksu' od 8. ure do 16. ure, kdaj naj delam, kdaj se naj učim?" se sprašuje Katarina Hlaj.
Podobna je zgodba Kristine Kanevče, študentke 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki prav tako prihaja s Hrvaške. "Letos sem prvič podala vlogo za pridobitev štipendije, a so mi jo priznali le za tri mesece. Z novim letom sem ostala brez. Na spletni strani ministrstva še danes piše, da smo državljani tretjih držav upravičeni do štipendij, nikjer ne piše, da se lahko sredi študijskega leta ta pridobljena pravica odvzame," je razburjena. Vsak, ki se vpisuje na študij v tujino, seveda pogleda pogoje študija, ki veljajo v tej državi, in se nanje zanaša, pravi. "Klicala sem na ministrstvo in njihov odgovor je bil, da upajo, da nisem prišla študirat v Slovenijo brez denarja," pove Kristina Kanevče. "Za zdaj nimam druge izbire, kot da delam prek študentskega servisa. A je naporno, ker imam zahtevne izpite, da ne govorim o tem, da je težko študirati v tujem jeziku in ob delu trpi študij. V Mariboru je težko najti primerno delo, urne postavke so nizke, delodajalci pa ne razumejo, da moraš obvezno hoditi na predavanja," razlaga.
Študente med drugim podpira tudi rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik. Pred dnevi se je sestal z ministroma Ivanom Svetlikom in Igorjem Lukšičem, da bi poiskali rešitve. Sklenili so, da bodo situacijo reševali v treh korakih, prvi je takojšnja finančna pomoč v obliki donacij tem študentom. Univerza v Ljubljani bo poskušala s pomočjo slovenskih podjetij zbrati približno 150.000 evrov.
Drugi korak je ustanovitev sklada pri Ad futuri, namenjenega tujim študentom in internacionalizaciji slovenskih univerz - sklad naj bi bil odprt do konca februarja in razpis objavljen v marcu. Za trajne rešitve pa bo treba sprejeti dopolnila k obstoječi zakonodaji do konca leta, je priznal Pejovnik.
Medtem pa je Damjana Košir z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve povedala, da je bil zakon sprejet že sredi lanskega leta in da je državna štipendija izrazit socialni korektiv, namenjen socialno šibkim slovenskim študentom. Poudarjajo, da tudi slovenski študenti niso upravičeni do državnih štipendij v tujih državah. "Menimo, da je treba prek bilateralnih sporazumov vzpostaviti načelo recipročnosti," pravijo. Takim sporazumom protestniki včeraj niso bili naklonjeni, saj terjajo čas, medtem pa bodo študenti množično zapuščali državo.
Na univerzi še dodajajo, da pristojni na področju podeljevanja štipendij, torej Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranj, "niso zadostno informirali študentov in so v veliki meri soodgovorni za nastalo situacijo".
