O prostozidarjih, organizaciji s 300-letno zgodovino in domnevno velikim vplivom na družbena in politična dogajanja, kroži veliko zgodb in mitov; poganjata jih zlasti skrivnostnost in mističnost ritualov. Mnoge je zato presenetil javni simpozij o evropski identiteti, ki ga je v sredo v Narodni galeriji ob 20-letnici delovanja priredila Velika loža Slovenije. Nanj so povabili 16 intelektualcev, med njimi tri intelektualke (prišli sta dve), in zainteresirano javnost, ki je lahko govorcem le prisluhnila.
Vsak od povabljenih je imel na voljo strogih sedem minut, sklepov simpozija pa niso oblikovali. Prostozidarjev med govorci organizatorji niso razkrili. Po besedah Andreja Drapala, ki je povezoval razpravo, in velikega mojstra Velike lože Slovenije, kirurga Marka Bitenca, to ni pomembno. Pomembno je, sta poudarila, da skupaj sedijo svobodoljubni in strpni posamezniki in da med njimi – v skladu s pravili prostozidarjev – ni nikogar iz vrst politikov ali verskih predstavnikov, saj bi to v razpravo lahko vneslo razdor.
Bitenc: Nismo lobistično združenje
»Za simpozij smo se odločili, da bi predstavili prostozidarski način dela, ki temelji na toleranci, ljubeznivosti, etiki in moralnosti razprav, in da bi z implementacijo teh orodij spodbudili javno razpravo o pomembnih temah. Želeli smo pokazati, da obstajajo tudi drugi načini komuniciranja oziroma da se znamo Slovenci pogovarjati v okolju, ki ni del politike ali verska institucija,« je za Dnevnik povedal Marko Bitenc in dodal: »Bistvo demokracije je spoštovanje drugačne svetovne nazorske opredeljenosti, ta pa ne sme biti nikoli razlog za sovraštvo. Prostozidarji so pomembno vplivali na razvoj Evrope prav zaradi tovrstnih pravil.«
Da bi bili prostozidarji lobistično združenje vplivnih in premožnih, tako Bitenc kot Drapal zanikata. »Prepovedano je članstvo izkoriščati za posel ali se vpletati v politiko; če se pojavijo tovrstne težnje, jih ustavimo,« poudarja Drapal. Na očitke, da izključno moška organizacija v 21. stoletju pušča najmanj slab vtis, Bitenc odgovarja, da bodo z ženskami regularno sodelovali, ko oziroma če bodo v Sloveniji ustanovile svojo ložo, mešane lože so namreč v prostozidarstvu prepovedane.
Ena identiteta ali več hkratnih
V zvezi z evropsko identiteto pa je veliki mojster poudaril nujnost ustvarjanja blagostanja za vse. »Kadar se je to ravnotežje porušilo, se je začela vojna,« je opozoril. Gostje so zaradi omejenega časa lahko navrgli le nekaj poudarkov. Nacionalna identiteta je temelj za gradnjo evropske, je bilo slišati, svoje meje moramo zavarovati. Unija bo razpadla, če jo bodo še naprej obvladovali finančni interesi velikih, so poudarjali drugi. Pomembne so skupne vrednote, morda še bolj skupna zavest o njih, so pristavljali tretji. Po drugi strani pa, je bilo tudi slišati, je temelj evropske identitete prav to, da lahko živimo več hkratnih identitet. Tudi Evropa ni ena. Najširša sega do Rusije in Ukrajine… Govorci so izpostavljali tudi vprašanje, ali je evropska identiteta trdna ali zamenljiva. Za vsako ljubezen je treba ustvarjati pogoje, je na primer opozoril Alojz Ihan.
Na simpoziju so kot gostje sodelovali Matej Avbelj, Nadja Furlan Štante, Alojz Ihan, Janez Kranjc, Jadran Lenarčič, Janez Markeš, Gorazd Mrevlje, Bernard Nežmah, Urša Opara, Ernest Petrič, Igor Pribac, Rok Svetlič, Dejan Verčič, Aleksander Zadel, Tomaž Zalaznik in Jan Zobec.
