Ker so davčne blagajne za številne predrage, se jim poskušajo izogniti po stranpoteh, za katere izdaja računa ni obvezna. Slovenska glasbena skupina je na primer na enem od svojih koncertov obiskovalcem ponujala svoje zgoščenke. »Prodajala« jih je v zameno za prostovoljne prispevke. Tudi eno od slovenskih manjših zasebnih gledališč se je odločilo, da za otroško predstavo ne bo pobiralo vstopnine, temveč prostovoljne prispevke. Na enem od sejmov se je kulturni zavod znašel tako, da je svoje izdelke prodajal s pomočjo srečelova, kjer vsaka srečka zadene. Ko so upokojenci enega manjših upokojenskih društev odšli na izlet, so svoj del prispevka za kosilo društvu nakazali kot donacijo. V društvu upokojencev Sovodenj, ki ima na leto dobrih 2000 evrov prihodkov, pa so se zaradi zanje prezapletene uporabe davčnih blagajn resno pogovarjali, da bi marca ukinili društvo.
Društva: V sivo ekonomijo nas sili kar država
Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je prepričan, da to niso osamljeni primeri, ampak pogosta praksa slovenskih društev, ki se bo le še stopnjevala, če zakonodajalec ne bo sprejel druge rešitve. »V Sloveniji je bilo po uradni statistiki v letu 2014 več kot 14.000 prostovoljskih društev in drugih nevladnih organizacij, ki so imele manj kot 5000 evrov prihodkov. Odveč je dodati, da so brez zaposlenih in da je delo v njih brezplačno, saj dohodki zadoščajo kvečjemu za izvedbo aktivnosti, najemnine in materialne stroške. Svoja skromna sredstva zberejo iz občinskih dotacij in članarin. Ker pa v zameno zanje svojim članom običajno ponudijo kakšen izlet ali vsaj predavanje ali delavnico, potrebujejo – oziroma jo bodo zagotovo potrebovali leta 2018 – davčno blagajno,« pojasnjuje Forbici. Strošek blagajne se začne pri 300 evrih, h katerim je treba prišteti še stroške interneta, računalnika ali tablice. V društvu z vsega 1000 ali 2000 evrov letnih prihodkov, včasih tudi brez prostorov in opreme, takšen strošek ni upravičen. Iskanje stranpoti je zato logična posledica.
A Forbici je jasen: to je siva ekonomija. »Je izhod v sili, ki ne bi bil potreben, če bi zakonodajalec poslušal naše pripombe. Trenutna rešitev pa člane društev sili v dvoje: da društvo ukinejo ali pa da poslovne knjige prirejajo tako, da prihodke prikazujejo kot donacije, ki pa v resnici to niso,« opozarja.
Prostovoljni prispevki ali vstopnina?
Inšpektorji finančne uprave so pri poostrenem nadzoru že naleteli na omenjene primere izmikanja davčnim blagajnam. Enoznačnega odgovora, kdaj in do kod so prostovoljni prispevki še zakoniti, nimajo. Upravičenost je treba presojati od primera do primera. Upravičeno jih denimo pobere družinsko gledališče, ki za cirkuško predstavo ne zaračunava vstopnine, nanjo pa lahko pride vsakdo, ne glede na to, ali je za ogled prispeval prostovoljni prispevek ali ne. Obvezen prostovoljni prispevek pa ne bi bil nič drugega kot vstopnina. Zelo težko bi se pred inšpektorji izvlekla glasbena skupina, ki je v zameno za prostovoljne prispevke prodajala svojo zgoščenko. »Pri prostovoljnih prispevkih se darovalec sam odloči, ali oziroma kolikšen prostovoljni prispevek bo prispeval, pri tem pa je pomembno, da za to ne dobi nazaj protidobave. Kadar pa neko plačilo lahko povežemo z opravljeno dobavo blaga oziroma storitev – tudi če ni določene oziroma navede nobene cene –, ne moremo več govoriti o prostovoljnih prispevkih,« so jasni v finančni upravi.
Meja za davčno blagajno naj bo 10.000 evrov
V CNVOS, Olimpijskem komiteju Slovenije, Planinski zvezi Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije so včeraj poslancem Stranke modernega centra poslali pobudo za spremembo zakona o davčnem potrjevanju računov. Predlagajo, da bi iz sistema davčnega potrjevanja računov izvzeli društva in druge nevladne organizacije, katerih letni prihodki ne presegajo 10.000 evrov. Takšnih jih je bilo leta 2014 po podatkih Ajpesa dve tretjini ali 17.300. »Z davčnim potrjevanjem računov imajo ta društva kvečjemu nepotrebne dodatne stroške, ki si jih mnoga zelo težko privoščijo, država pa prav nobene koristi,« je prepričan Forbici. Pritrjujejo mu v Planinskem društvu Ribnica na Pohorju, kjer bi davčno blagajno potrebovali zgolj za pobiranje članarine od svojih 45 članov. »Res ne razumemo, zakaj nam država vsiljuje davčno blagajno in od kod ji ideja, da se pri nas skrivajo velike vsote gotovine in dogajajo strašne malverzacije, ko pa nas je vsega skupaj 45 prostočasnih ljubiteljev planin, v letu 2014 pa smo imeli skupno 1879 evrov prihodkov in 1869 evrov odhodkov. Ves denar je šel za usposabljanja, društvene dogodke in za kritje osnovnih rednih stroškov delovanja društva. Ne država ne mi ne bomo od tega imeli nič. No, mi vendarle dodatne stroške in delo z ničelnim izkupičkom,« so ogorčeni planinci.
