Agencija, ki je že posnela promocijske videe za prehranske smernice, čeprav niso še niti strokovno usklajene niti potrjene, je zanje prejela skoraj 48.000 evrov, stroka pa ob predlaganih treh prehranskih krožnikih ugotavlja: tako ekstremnih veganskih priporočil nima nobena druga država.
Predsednik vlade Robert Golob je novembra 2022 ustanovil strateški svet za prehrano, ki naj bi pripravil predloge in strokovne usmeritve za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic. V njem so bili sprva le politični predstavniki in »zavzeta ekipa podpornikov trajnostne veganske prehrane«, kot so se opisali slednji, zato je to Golobovo posvetovalno telo vznemirjalo že od prvega dne.
Zaradi burnih odzivov je premier sprva 15-članski strateški svet za prehrano naknadno dopolnil tudi s predstavniki kmetov, živilcev in zdravnikov. S spletne strani kabineta predsednika vlade izhaja, da je bilo nazadnje v njem 21 članov. Toda pri snovanju novih prehranskih smernic, močno usmerjenih v rastlinsko prehrano, strateški svet za prehrano, ustanovljen za ta namen, kot celota ni sodeloval. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je namreč oktobra 2023 imenovala posebno, 13-člansko delovno skupino za pripravo prehranskih smernic. Glavno besedo pri določanju njene sestave naj bi imela soproga predsednika vlade Tina Gaber. Iz delovne skupine so znova izločili predstavnike kmetov in živilcev. V njej so pustili sedem članov strateškega sveta, vendar je predstavnica kmetijskega ministrstva že junija 2024 prenehala dejavno sodelovati.
Ministrstvo za zdravje je mandat članom delovne skupine večkrat podaljšalo, nazadnje do 31. decembra 2025. Še isti dan, ko jim je rok trajanja potekel, so nekateri člani uredništvu mednarodne spletne revije MDI Foods poslali dva članka, nanašajoča se na nove slovenske nacionalne prehranske smernice 2025 (SNG2025). Prvi, ki je bil objavljen 3. februarja in pod katerim so podpisani neodvisna raziskovalka dr. Nataša Fidler Mis (Golobova nacionalna koordinatorka za prehrano), samostojni raziskovalec dr. Boštjan Jakše (dober prijatelj zakoncev Golob) ter kardiolog dr. Zlatko Fras iz ljubljanskega kliničnega centra, nove prehranske smernice primerja s starimi. Drugi članek, ki ga je ista revija objavila 11. februarja letos in avtorja katerega sta poleg omenjenih treh še dr. Ana Vovk z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete in samostojni raziskovalec dr. Samo Kreft (ustanovitelj veganskega portala Lačna Bučka), pa podrobneje razdela predlagane prehranske krožnike (mediteranskega, vegetarijanskega in veganskega), po katerih naj bi se Slovenci ravnali v prihodnje.
Javna analiza tajnega dokumenta
Objavljeni študiji sta v Sloveniji naleteli na buren odziv strokovne javnosti. Analizirata namreč dokument SNG2025, ki ni bil nikoli v javni obravnavi in ki še vedno ni javno dostopen, zato bralci podatkov ali zaključkov ne morejo preveriti. Njuni avtorji so hkrati soavtorji smernic, ki jih ocenjujejo, kar pomeni, da so ocenjevali lastno delo, tega navzkrižja interesov pa niso razkrili. Posledično je tudi vprašljivo, kako so lahko recenzenti članka sploh neodvisno preverili. Za nameček zbujata vtis, kot da gre za že veljavno državno politiko, kar pa ne drži.
V uvodu prvega članka so avtorji zapisali: »Slovenija je sprejela Slovenske prehranske smernice 2025, kvantitativni okvir, ki temelji na rastlinah in je usklajen s planetarno dieto EAT-Lancet ter prilagojen nacionalnemu kontekstu.« V nadaljevanju so se nekoliko popravili: »Dokončane smernice SNG2025 so bile uradno predložene ministru za zdravje 3. oktobra 2025 in trenutno čakajo na formalno nacionalno odobritev. Smernice so torej znanstveno dokončane, vendar še niso formalno sprejete ali izvedene.«
Za konec leta 2024 obljubljene javne razprave še ni bilo
Toda iz odgovorov ministrstva za zdravje (MZ) na vprašanja Dnevnika je mogoče sklepati, da je pot do sprejetja tega dokumenta očitno še dolga in da ne gre zgolj za njegovo formalno potrditev. Pojasnili so, da zaradi odprtih strokovnih vprašanj, prejetih pripomb Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki svojega predstavnika v delovni skupini ni imel, in dodatne presoje Svetovne zdravstvene organizacije ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), na kateri še čakajo, predlog smernic še ni dokončno strokovno usklajen, zato ga še ne morejo poslati v javno razpravo (le-to so strokovni javnosti obljubili že za konec leta 2024). Na MZ so posledično zavrnili prošnjo Dnevnika, naj nam posredujejo SNG2025.
Ne glede na to, da gre za zdaj v resnici le za strokovni predlog, se je odločevalcem tako mudilo, da je dokument SNG2025 že tudi grafično oblikovan, prav tako je že posneto promocijsko gradivo. Ali drži, da je ena od marketinških agencij že oblikovala videe za promocijo smernic, smo vprašali ministrstvo za zdravje. »Da. Direktorat za javno zdravje je po izvedenem postopku izbral agencijo Herman & partnerji, ki je pripravila celostno komunikacijsko kampanjo. Ta obsega kratek film, radijski spot in poljudno brošuro, ambasador kampanje pa je Bine Volčič (nekdanji ocenjevalec kuharjev v televizijskem resničnostnem šovu, op. p.),« so za Dnevnik navedli na MZ.
Za pisanje in promocijo smernic namenili že 150.000 evrov
Dodali so, da so stroški te promocijske kampanje znašali približno 48.000 evrov. Iz spletne aplikacije Erar, ki prikazuje porabo javnega denarja, izhaja, da je MZ kot kupec prek ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) kot skrbnika podnebnega sklada iz tega sklada hčerinski družbi agencije Herman & partnerji, družbi LAB, 24. decembra lani za promocijsko kampanjo (strokovno neusklajenih in še nepotrjenih) prehranskih smernic plačalo 47.824 evrov. Iz Erarja tudi izhaja, da je družba Herman & partnerji, poslovno svetovanje in komuniciranje, d. o. o., za kampanjo Trajnostna potrošnja od oktobra od MOPE v štirih izplačilih prejela 228.379,39 evra.
Na MOPE so navedli, da so z ministrstvom za zdravje sklenili sporazum o sofinanciranju priprave posodobitve in promocije prehranskih smernic ter ga pooblastili za črpanje sredstev podnebnega sklada. Dodali so, da je MZ samo odgovorno za izvedbo javnih naročil, pripravo in sklepanje pogodb z izvajalci. Na MZ so za Dnevnik pojasnili, da so osmim članom delovne skupine za pripravo prehranskih smernic za honorar, sejnine in potne stroške iz podnebnega sklada doslej izplačali 99.906 evrov.