Po navedbah ministrstva za zdravje, ki je pristojno tudi za prehransko politiko, je bivša ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel januarja koordinacijo pozneje umaknjenih prehranskih smernic prenesla na kmetijsko ministrstvo.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je 10. junija, le nekaj dni po prevzemu funkcije, s spleta umaknil strokovno neusklajene prehranske smernice, ki jih je 22. maja izdala njegova predhodnica Mateja Čalušić, čeprav je prehranska politika v pristojnosti ministrstva za zdravje (MZZ). Ob tem je poudaril, da ne bo dovolil, da ima pri pripravi smernic »aktivizem prednost pred stroko«. Nedavno se je Cigler Kralj sestal s predstavniki MZZ, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za nutricionistiko, da bi pripravo novega dokumenta simbolno vrnil stroki. Kaj konkretno to pomeni, kdo bo torej nosilec priprave še enih prehranskih smernic, še ni znano.
MZZ: Smernice morajo pripraviti najboljši strokovnjaki
»Za nas je ključno, da priprava nacionalnih prehranskih smernic poteka transparentno in vključujoče, kot proces, ki temelji na metodološko ustrezno pregledanih znanstvenih dokazih, nacionalnih podatkih o prehrani in zdravju, optimalno opravljenem modeliranju glede na nacionalni kontekst ter širšem strokovnem soglasju. Na srečanju smo se dogovorili za vzpostavitev takšnega procesa, odločitev o formalnem nosilcu priprave pa še ni bila sprejeta. Pri pripravi smernic bomo strokovno sodelovali oziroma jo tudi koordinirali, če bomo za to prejeli ustrezen mandat ministrstva za zdravje,« so za Dnevnik pojasnili na NIJZ. Na MZZ so dodali: »V Sloveniji prehranska politika sodi v pristojnost ministrstva za zdravje, strokovno pripravo prehranskih smernic pa je običajno koordiniral NIJZ. Ključno je, da smernice temeljijo na strokovnih izhodiščih in da bodo pri pripravi sodelovali najboljši strokovnjaki s tega področja.«
Vlada Roberta Goloba je prakso priprave prehranskih smernic obrnila na glavo. Bivši premier je novembra 2022 ustanovil strateški svet za prehrano, ki naj bi pripravil predloge in strokovne usmeritve za posodobitev nacionalnih prehranskih smernic. V njem so bili sprva le politični predstavniki in zagovorniki veganske prehrane, zato je bilo Golobovo posvetovalno telo od vsega začetka kamen spotike. Poleg tega so pri pripravi prehranskih smernic sodelovali le nekateri njegovi člani, ki jih je oktobra 2023 v posebno delovno skupino imenovala takratna ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Na usklajevanje so pozabili
Tisti, ki naj bi dokument strokovno pregledali, so ga prvič in zadnjič videli maja 2024, zato so bili šokirani, ko je peterica njegovih avtorjev z odobritvijo premierja Roberta Goloba v začetku tega leta v mednarodni spletni reviji MDI Foods objavila dva članka, nanašajoča se na nove prehranske smernice, čeprav strokovno niso bile usklajene, čeprav niso bile v javni obravnavi in čeprav jih ni nikoli nihče uradno potrdil. Več prehranskih strokovnjakov je uredništvo revije že februarja pozvalo k umiku spornih člankov, česar do danes še ni storilo.
Maja, ko je že opravljala tekoče posle, je Golobova vlada poskrbela za nov šok. Kritizirane in strokovno neusklajene prehranske smernice je objavila na svoji spletni strani. Kot izdajatelj je bilo navedeno kmetijsko ministrstvo, čeprav je, kot rečeno, za prehransko politiko v Sloveniji pristojno ministrstvo za zdravje. To je na dan javne objave smernic za Dnevnik pojasnilo, da dokument ni strokovno usklajen, zato ga še niso dali v javno obravnavo, sicer napovedano že za konec leta 2024.
Podajanje vročega kostanja
Ministrstvo za zdravje smo te dni vprašali, ali so raziskali, zakaj je postopek priprave prehranskih smernic pod prejšnjo vlado vodilo ministrstvo za zdravje, dokument pa je nato objavilo ministrstvo za kmetijstvo (MKM). Takole so nam odgovorili: »Januarja 2026 sta se ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel ter ministrica za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Mateja Čalušić dogovorili, da se koordinacija prehranskih smernic prenese na takratno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
Na NIJZ menijo, da proces priprave umaknjenih prehranskih smernic ni zagotavljal ustreznega strokovnega sodelovanja in širšega strokovnega soglasja. »Pri pripravi nacionalnih smernic je poleg vsebine zelo pomemben tudi način njihovega nastanka – vključenost stroke, transparentnost postopka, jasna metodologija in možnost neodvisne strokovne presoje. Prav zato smo umik dokumenta razumeli kot priložnost, da se priprava nacionalnih prehranskih smernic ponovno vzpostavi na transparenten, vključujoč in znanstveno ustrezen način,« se pojasnili na NIJZ. Poudarili so tudi, da bi bilo treba že na začetku jasno opredeliti vlogo različnih deležnikov. »Prehranske smernice morajo biti v prvi vrsti javnozdravstveni dokument, vidike trajnosti, dostopnosti, implementacije in prehranskega okolja pa je treba ustrezno vključiti v celoten proces,« so zapisali.