Te dni so parkirišča ob cestah in pred trgovskimi centri preplavljena s stojnicami z napisi neretvanske mandarine. Spomladi in poleti je tam kraljevalo drugo sadje in tudi zelenjava. Obcestna prodaja »domačega«, »slovenskega« je že leta velik problem tako z vidika kakovosti ponujenega blaga in njegovega izvora kot tudi ponudnikov samih, kajti nemalokrat gre za preprodajalce iz katere od balkanskih držav. V Sloveniji imajo le poštni nabiralnik, zato jih kuverte z izrečenimi globami, ki jih zaradi množičnih kršitev zakonodaje nanje naslavljajo inšpektorji in sodniki, ne dosežejo.
»Pri prodaji sezonskega sadja na stojnicah ob cestah gre za problematiko veriženja podjetij in poslovanja slamnatih podjetij. Preprodajalci imajo običajno na zalogi več družb; če je katera od njih v postopku nadzora oziroma ji je izdana prepoved poslovanja do odprave nepravilnosti, poslovanje v dnevu ali dveh formalno preusmerijo na drugo družbo, stojnico pa preselijo na drugo lokacijo. Ker so lastniki in odgovorne osebe takih družb praviloma tujci, ki poslujejo prek poštnih nabiralnikov, niso dosegljivi nadzornim organom. To nadzor oteži in podaljša,« so nam pojasnili v finančni upravi in dodali: »Pri teh podjetjih ni nihče dosegljiv, saj imajo sedež pogosto prijavljen na propadli nepremičnini.«
Statistike o tem, ali jim je globe, ki so jih prodajalcem na obcestnih stojnicah izrekli v preteklosti, uspelo izterjati, v finančni upravi ne vodijo.
Ker gre za tvegano dejavnost, so inšpektorji finančne uprave tudi letos, med 1. januarjem in 11. novembrom, opravili več kot 250 nadzorov in kršitve zaznali v skoraj tretjini primerov. V omenjenem obdobju so vodili 65 prekrškovnih postopkov in v 20 zadevah izdali plačilni nalog, v 45 pa odločbo o prekršku. Zoper zavezance in njihove odgovorne osebe so skupaj izrekli za 235.750 evrov glob. Največ, kar sedemdeset ugotovljenih kršitev se nanaša na davčno potrjevanje računov, triindvajset na zaposlovanje na črno, enaindvajset na zakon o davčnem postopku, petnajst na DDV in deset na kršitev zakona o finančni upravi. Družbi, ki je bila davčna dolžnica, so inšpektorji v postopkih izterjave na stojnici zasegli prodajano blago in tehtnico, v primeru zaposlovanja na črno pa so izdali prepovedne odločbe.
Največ kršitev na Celjskem, Gorenjskem in v Ljubljani
Finančna uprava lahko začasno, do odprave nepravilnosti, prepove opravljanje dejavnosti. Ta ukrep izrečejo le v težjih primerih. Običajno ga uporabijo pri zavezancih, ki pogosto kršijo zakonodajo in druge predpise, z upravnimi in prekrškovnimi ukrepi pa jih ne uspejo disciplinirati. Lani je finančna uprava dejavnost začasno prepovedala opravljati trem obcestnim prodajalcem sadja in zelenjave, a je eden od njih letos nemoteno delal naprej, ne da bi odpravil nepravilnosti. »Po opozorilu davčnega organa je prenehal prodajo,« so nam dejali v finančni upravi, imena grešnika pa niso izdali. Trdijo, da zaradi varovanja davčne tajnosti tega ne morejo storiti. So nam pa razkrili, da so bile stojnice podjetij, ki so jih prepoznali kot tvegana, na območju Kopra, Ljubljane z okolico, Kranja in Celja. Potrdili so tudi, da se stanje pri prodaji sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah v primerjavi s preteklostjo ni izboljšalo.
Inšpekcija za varno hrano
krni nadzor
Zato še toliko bolj preseneča, da inšpekcija uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nadzor krni. Letos je od začetka leta opravila 99 uradnih nadzorov nad prodajalci sezonskega sadja in zelenjave na stojnicah ob cestah in na tržnicah. Lani jih je bilo do začetka avgusta pet več. V letih 2019 in 2020 so samo na prodajnih mestih opravili 219 pregledov in dodatne še na krajih pridelave, leta 2018 pa so inšpektorji uprave za varno hrano prodajalce sadja in zelenjave na stojnicah obiskali 291-krat.
Tudi oni so letos nepravilnosti ugotovili v tretjini primerov. Nanašale so se na neustrezno označevanje blaga (dvajset primerov), na zavajanje potrošnikov glede porekla (osem primerov), na neustrezno sledljivost (dva primera), dve podjetji nista bili registrirani za opravljanje te dejavnosti, pri šestih kršiteljih so inšpektorji naleteli na pomanjkljive sanitarno-tehnične pogoje, v štirih pa ni bilo izjave o zdravstvenem stanju zaposlenih. Kršiteljem so v upravnem postopku izrekli 27 opozoril, eno odločbo o prepovedi prometa in eno ureditveno odločbo, v okviru prekrškovnih postopkov pa deset opozoril. Izdali so tudi osem plačilnih nalogov, tri odločbe o prekrških in izrekli en opomin.
Doslednost pri neobveščanju
Odločbo o prepovedi prometa s sadjem in zelenjavo so izdali zaradi neizpolnjevanja minimalnih zahtev glede kakovosti, v osmih primerih pa je šlo za zavajanje potrošnikov o poreklu. V skladu z zakonom o kmetijstvu (člen 178 b) bi morala uprava za varno hrano podatke o nepravilnostih, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje potrošnikov ali zavajanje potrošnikov glede kmetijskih pridelkov ali živil, v sedmih dneh po pravnomočnosti javno objaviti na svoji spletni strani. Z imenom in priimkom ter z naslovom ali sedežem kršitelja. Tega uprava ne počne in pri tem je dosledna, zato tudi letošnjih ugotovitev o kršitvah in kršiteljih, povezanih s prodajo sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah, ni na njeni spletni strani.
Za te podatke smo jih zato zaprosili, a v njihovem odgovoru imen kršiteljev ni bilo. Naknadno smo eno le prejeli. Gre za ponudnika, ki mu je inšpekcija sadje prepovedala prodajati. To je Milan Joras iz Ljubljane, ki je prodajal pomaranče in limone, »onesnažene s tujo snovjo«. Inšpektorji so na njih opazili sive madeže, nekateri plodovi so bili tudi nagniti. Prodajalec po navedbah uprave za varno hrano za nameček ni imel dokazil, od kod izvira sadje, ki ga je prodajal kot lasten pridelek. »V postopku je inšpektorju predložil listine o lastništvu kmetijskega zemljišča na Siciliji, vendar iz posredovanih dokazil ni bilo mogoče sklepati, da so bile pomaranče in limone dejansko pridelane na tem kmetijskem zemljišču. Zaradi suma opravljanja dela na črno smo zadevo odstopili tudi Finančni upravi RS,« so nam pojasnili v upravi za varno hrano.
