Vida Znoj je avtorici tega zapisa v postopku pred novinarskim častnim razsodiščem (NČR) očitala kršitev desetih členov Kodeksa novinarjev Slovenije. NČR je zavrnilo prav vse očitke zdaj že nekdanje generalne direktorice UVHVVR Vide Znoj, ki jo je zaradi varnostne luknje v spletnem portalu uprave, ki je omogočala dostop do občutljivih osebnih podatkov skoraj 900.000 fizičnih oseb, vlada konec letošnjega januarja razrešila.
NČR: Pritožnica je novinarki odrekala pravočasne informacije
Vido Znoj je v Dnevnikovih člankih zmotilo tudi to, da smo jo izpostavljali z imenom in priimkom. Dodajmo, da je UVHVVR z okoli 420 zaposlenimi ključna institucija v državi, ki je prek nadzora hrane med drugim odgovorna za zdravje ljudi, zato ni vseeno, kdaj in kako hitro se odziva, predvsem pa ne bi smelo biti vseeno, kdo jo vodi.
»Da novinarka Vide Znoj ne bi smela omenjati z imenom, kaže, da uprava ne razume svoje odgovornosti in odgovornosti direktorice do javnosti,« so v razsodbi navedli člani NČR. »Prav zaradi novinarkinih prispevkov je bila javnost seznanjena s primerom čebelarja, ki je bil prekrškovno obravnavan, pri katerem so s sodno odredbo izvedli hišno preiskavo in ki je bil pozneje kazensko ovaden. Pritožnica je šele po objavi prispevkov in pet mesecev po začetku nadzora in odkritih nepravilnostih začela o postopku obveščati potrošnike. Vsa pridobljena korespondenca potrjuje, da je pritožnica novinarki odrekala pravočasne informacije, tudi tiste, ki bi jih lahko dala, na nekatera vprašanja ji ni odgovarjala, če pa je informacije že posredovala, je praviloma čakala na zadnji rok po zakonu. Zato je novinarka smela uporabiti informacije svojih neimenovanih virov, ki so se ne nazadnje izkazale za točne,« še piše v razsodbi NČR.
Nad Dnevnik s pomočjo odvetnikov
Dodajmo, da je Vida Znoj za pripravo pritožbe na serijo člankov o spornem medu in bolezni modrikastega jezika, objavljenih v Dnevniku, najela Odvetniško družbo Pirc Musar & partnerji, račun za njene storitve pa je obesila davkoplačevalcem. To je razvidno iz spletne aplikacije Erar, ki prikazuje porabo javnega denarja. Iz priložene specifikacije dveh računov, izdanih marca lani, je mogoče sklepati, da je UVHVVR odvetniški pisarni za pripravo gradiva za postopek Vide Znoj pred NČR proti novinarki Dnevnika izplačala 4392 evrov.
Ob pritožbo, ki jo je UVHVVR poslala na NČR v zvezi z našimi članki o bolezni modrikastega jezika, je odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak lanskega septembra v komentarju med drugim zapisal, da se pritožba UVHVVR bere kot spričevalo oholosti in samozaverovanosti. »Avtorica s svojim pisanjem v zvezi z delom UVHVVR glede poročanja o bolezni modrikastega jezika namerno prikazuje pritožnika v negativni luči, osebno žaljivo predstavlja podatke in dejstva, brez navedb vira informacij ter na senzacionalističen način že v naslovih, nadalje podnaslovih in vsebini navedenih člankov, zavaja povprečnega bralca in spodkopava ugled in integriteto institucije.« »V članku je celo poimensko, v okrepljenem tisku, ponovno po nepotrebnem izpostavljena generalna direktorica Vida Znoj.« »Objava predmetnih člankov tudi ni v javnem interesu, saj so informacije izkrivljene, netočne, nekorektne in prekomerno posegajo v pravice UVHVVR ter v članku izpostavljenih posameznikov.« Komentator Miran Lesjak je iz citiranih navedb UVHVVR med drugim izpostavil: »Za to po baročno nabuhlo pritožbo, ki si jo je pri odvetniški družbi Pirc Musar & partnerji naročila državna uradnica, gospa Z., je uprava odvetnikom plačala 5000 proračunskih evrov. Običajen smrtnik, ki meni, da novinarji kršimo svoj poklicni kodeks, si mora pritožbo spisati sam, novinarji tudi sami nanje odgovarjamo, državni birokrat pa si postreže iz državne blagajne.«