Po kolapsu na avtocestnem omrežju, več deset nesrečah na območju delovne zapore pri Postojni, tudi s hudimi oziroma lažjimi telesnimi poškodbami, zastojih, neučinkovitem odzivanju – prevrnjeni tovornjak je močno prometno obremenjeno primorsko avtocesto pred dnevi zaprl za kar 11 ur – in kritikah o neustrezni prometni varnosti so se pristojni vendarle zganili.

Na podlagi sklepa vlade je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zahtevala, da policija in Dars pripravita podrobno poročilo o razmerah na delovišču primorske avtoceste, ki mora vključevati analizo prometne varnosti, že sprejete ukrepe za izboljšanje varnosti in pretočnosti ter nabor konkretnih dodatnih ukrepov za učinkovitejše upravljanje prometa v času del na celotni avtocestni infrastrukturi. Poleg tega je zahtevala, da se maksimalno okrepijo nadzor in aktivnosti za ozaveščanje glede varne in osredotočene vožnje na območju delovišč avtocest in hitrih cest.

Obenem je inšpektorat za infrastrukturo pregledal delovišča in pripravil poročilo, svoje predloge je posredovala tudi agencija za varnost prometa.

15.5.2026 - novinarska konferenca, na kateri bodo ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Branko Zlobko, namestnik generalnega direktorja Policije Beno Meglič in predsednik uprave Darsa Andrej Ribič predstavili ugotovitve poročila o stanju na deloviščih na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, s katerimi se je vlada seznanila na četrtkovi redni seji; DarsFoto: Luka Cjuha

Poročilo o stanju na deloviščih na slovenskih avtocestah in hitrih cestah so predstavili (z desne) ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik uprave Darsa Andrej Ribič, minister za notranje zadeve Branko Zlobko in namestnik generalnega direktorja policije Beno Meglič. Foto: Luka Cjuha 

Kakšni so torej zaključki poročil in kaj bo odslej drugače?

Največja težava ni samo delovišče, čeprav je inšpekcija ugotovila nekatere pomanjkljivosti, ki pa naj ne bi pomenile neposrednega povečanja tveganja za udeležence v prometu, temveč predvsem nedisciplinirani in objestni vozniki, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti in varnostne razdalje. Zaradi tega je policija v zadnjih dneh poostrila nadzor, prav tako je od tega tedna postavljen radar.

Ministrica za infrastrukturo je pojasnila, da je vlada Darsu naložila več kratkoročnih ukrepov, ki izhajajo tudi iz ugotovitev inšpektorata za infrastrukturo. Ta je ugotovila pomanjkljivosti pri postavitvi vertikalne signalizacije (prometni znaki, obvestilne table), večino pa je Dars medtem že odpravil oziroma jih bo v prihodnjih dneh. Opozorila je, da so pomanjkljivo pripravljeni tudi elaborati o cestnih zaporah. Tudi pri meritvah širine pasov je ugotovila nekaj manjših odstopanj, a ta niso bistveno vplivala na prometno varnost.

Namestili bodo naprave za umirjanje hitrosti

Vlada je Darsu naložila izvedbo več kratkoročnih ukrepov, ki jih mora izvesti takoj. Med drugim postavitev signalizacije za prepoved prehitevanja motornih vozil, izvedbo javnega obveščanja o načinu vožnje v zamiku. V najkrajšem možnem času mora spremeniti začasno horizontalno (talno) prometno signalizacijo – narisati polno rumeno črto in zbrisati za voznike moteče bele črte.

Na ustrezni razdalji od začetka delovne zapore mora postaviti tudi naprave za umirjanje hitrosti vozil, med drugim prikazovalnik hitrosti “vi vozite”. Hkrati mora za približno 30 metrov podaljšati prehod med dvema smernima voziščema med počivališčem Studence in mostom čez reko Pivko, s čimer bo dosežen bolj linearen prehod vozil na nasprotno smerno vozišče.

Prav tako vlada od družbe Dars med drugim pričakuje, da pri izvajanju vseh podpisanih gradbenih pogodb spoštuje pogodbene vrednosti in izvedbene roke ter časovnico skrajša v največji možni meri ter da tudi vse nadaljnje projekte načrtuje tako, da bodo izvedbeni roki čim krajši. Ministrstvu za infrastrukturo je naložila tudi, naj pridobi podatke o pravilih, ki veljajo pri izvajanju zapor na deloviščih na avtocestah v sosednjih državah in bi nam lahko bila v morebitno pomoč, čeprav naj bi bila podobna.

Avtocesta, delovna zapora, kolone, gneča, obnova svtoceste, Postojna, primorska avtocesta, kamioni, kolona, promet, delo na cesti, zapora

Vlada je Darsu naložila, da na območju delovne zapore pri Postojni izvede več kratkoročnih ukrepov za povečanje prometne varnosti in pretočnosti, med drugim tudi prepoved prehitevanja.

Foto: Nataša Bucik Ozebek

Vsa trenutna delovišča (skupno jih je devet, od tega v šestih primerih promet poteka po dveh zoženih pasovih v vsako smer) so sicer urejena v skladu s pravilnikom iz leta 2016. Pri tem pa je agencija za varnost prometa posredovala nekaj priporočil, kako bi ga lahko izboljšali, in jih bodo prometni strokovnjaki preučili.

Predolgo odlašanje, hitrih rešitev ni

Na stanje na avtocestnem omrežju se je v preteklih dneh zelo ostro odzvala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in opozorila, da so razmere postale nevzdržne, nevarne in gospodarsko škodljive. Po njihovi oceni je Dars hkrati odprl preveliko število obsežnih del na najpomembnejših prometnih žilah države, ne da bi zagotovil ustrezne obvoze, prometno pretočnost ali minimalne varnostne standarde za uporabnike cest. Zato so pozvali k omejitvi sočasnih zapor in del na ključnih avtocestnih odsekih, okrepljenemu izvajanju del v nočnem času ter vzpostavitvi učinkovitejšega prometnega režima in kriznega upravljanja. Prometni strokovnjak Gregor Ficko, nekdanji direktor direkcije za ceste in sedanji direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, pa je pred dnevi za Dnevnik ponovno opozoril, da je trenutno stanje predvidljiva posledica dolgoletnih težav s ključnimi strukturami, ki so pripeljale do sistemskega kolapsa. Z nujnimi deli se je predolgo odlašalo. »Zamudili smo priložnost pred desetimi ali petnajstimi leti, ko so bile prometne obremenitve nižje,« je dodal. In na to je cestnoprometna stroka vseskozi opozarjala. Zato tudi hitrih rešitev ne bo.

Neuspešni poskusi skrajševanja rokov izvedbe

Bratuškova je sicer poudarila, da se v zadnjem mandatu na področju prometne infrastrukture izvajajo rekordne investicije, zamujenih let pa se žal ne da vrniti. »Točka, kjer sama osebno nisem bila uspešna, pa je skrajšanje roka izvedbe investicij. Čeprav sem se zelo trudila in imela več sestankov s strokovnjaki, vedno naletimo na ovire in odpor.« To velja tako za delo ponoči kot pri določbi, da je čas izvedbe merilo pri izbiri izvajalca. Tudi prihajajoča vlada je po njenih besedah to zapisala kot enega ključnih ciljev na področju prometne infrastrukture. »In tukaj jim iskreno želim, da jim to uspe, da bodo imeli srečno in bolj trdo roko kot jaz.«

Tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič glede dejanskega stanja ni slepomišil. Zastojev ni mogoče preprečiti, lahko pa se nekoliko ublažijo, sploh z discipliniranjem voznikov.

»Slovenska prometna stroka je že pred 20 leti opozarjala, da premalo vlagamo v cestno in prometno omrežje. Opozarjala je, da nas bodo v prihodnosti čakali veliki problemi. In zdaj smo nekje tukaj, ko moramo ceste vzdrževati, obnavljati in tudi graditi. Vsi postopki so precej zbirokratizirani, za vsako umeščanje gre ogromno časa, dve tretjini časa je potrebnega, da pridemo do gradbenega dovoljenja, ena tretjina pa, da se projekti izvedejo.« Prometni zastoji so zato neizogibni, vendar prvi mož Darsa poudarja, da jih skušajo čim bolje obvladovati in dela izvajati tako, da sta na prvem mestu pretočnost in varnost. Imajo pa pri tem velike težave z gradbeno stroko, ki ni sposobna dovolj hitro in učinkovito izvajati del, zato je včasih težava že delo v eni izmeni, kaj šele v dveh ali treh, tudi ponoči. Prav tako je opozoril na neustrezna pravila pri razpisih. “Na razpisu dobimo najugodnejšega ponudnika, ki pa je z nami predhodno v tožbi, a ne moremo nič kaj dosti storiti. Smo ujetniki sistema, tudi če želimo postaviti varovalke, smo precej neuspešni, čeprav vemo, da izvajalci niso sposobni dela opraviti tako, kot bi bilo treba.”

Glede sovpadanja velikega števila delovišč je dejal, da so vsa dela, ki jih trenutno izvajajo (skupno na devetih deloviščih), načrtovali vsaj že eno ali dve leti prej in zdaj potekajo po usklajeni časovnici.

Policija okrepila nadzor

Minister za notranje zadeve Branko Zlobko je potrdil, da so analize prometnih nesreč na območju delovišča pri Postojni pokazale, da je najpogostejši vzrok neupoštevanje prometne signalizacije in velikokrat prekoračitev dovoljenje hitrosti.

Namestnik generalnega direktorja policije Beno Meglič je povedal, da je policija glede na ugotovljene težave povečala prisotnost patrulj na tem odseku in večjo pozornost namenila tudi merjenju hitrosti, pri čemer namen ni sankcioniranje, temveč umirjanje voznikov.

Z umirjeno in odgovorno vožnjo lahko prispevamo k preprečevanju nesreč in nevarnih situacij, pozivajo pristojni.

"V zadnjem koncu tedna na območju pred zaporo in v njej nismo obravnavali nesreč. Vse se začne pri voznikih. Na vse udeležence apeliramo, da hitrost prilagodijo, upoštevajo omejitev hitrosti, vozijo na ustrezni varnostni razdalji in ne izvajajo tveganih manevrov menjavanja pasov in vzporedne vožnje, temveč vozijo predvidljivo in v zamiku, na kar opozarjajo tudi table," je pozval Meglič. V primeru zastojev naj oblikujejo tudi reševalni pas.

 

Priporočamo