Mestna občina Ljubljana (MOL) je med občinami, ki imajo trenutno največ javnih najemnih stanovanj. V prestolnici jih upravlja Javni stanovanjski sklad (JSS) MOL, kjer so nam pojasnili, da imajo trenutno 4767 stanovanj, od katerih je zasedenih 4642 enot. »Glavni razlog za nezasedenost stanovanj, ki se izpraznijo zaradi smrti najemnika, preselitve v drugo stanovanje ali iz drugih razlogov, je izvedba ustrezne prenove. Po prenovi stanovanja tekoče oddajamo uspelim prosilcem,« so pojasnili.
Trenutno za Ljubljančane, ki zaprosijo za stanovanje, povprečna neprofitna najemnina znaša 5,68 evra na kvadratni meter, povprečna prosto oblikovana najemnina za stanovanje v lasti JSS MOL pa stane 8,68 evra na kvadratni meter. Cena se je v zadnjih treh letih precej spremenila. Aprila 2023 je namreč najemnik za neprofitno najemnino odštel 4,69 evra na kvadratni meter, prosto oblikovana najemnina pa je takrat znašala 7,24 evra na kvadratni meter. Skupno so se cene tako povišale za okoli 20 odstotkov. Letno sicer JSS MOL prejme okoli 3700 vlog na razpis, pri čemer glede na primanjkljaj javnih najemnih stanovanj dejansko dodelijo stanovanja le okoli devetim odstotkom prosilcev. Trenutno je na čakalnem seznamu še 184 prosilcev, ki so se prijavili na zadnja dva razpisa.
Čakalne dobe odvisne od prednostne liste
Okoli 2100 javnih najemnih stanovanj pa ima v lasti Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor, kjer je večina enot zasedenih ali oddanih v najem. »V stanovanjskem fondu JMSS Maribor je običajno približno pet odstotkov stanovanjskih enot začasno praznih. Gre predvsem za posledico rednega kroženja najemnikov, kot so odpovedi najemnih pogodb, smrti najemnikov, preselitve ali deložacije. Večina izpraznjenih stanovanj se po potrebni obnovi oziroma sanaciji ponovno odda v najem. Manjši del stanovanjskih enot, pri katerih obnova zaradi visokih stroškov ali slabega stanja objekta ni ekonomsko upravičena, se proda na javni dražbi,« so pojasnili v JMSS Maribor.
Povprečna neprofitna najemnina tam trenutno stane 3,71 evra na kvadratni meter. Leta 2023 pa so najemniki za stanovanje odšteli 3,60 evra na kvadratni meter. Spremembe cene so bile posledice dviga vrednosti točke za izračun neprofitne najemnine in kasnejše uskladitve cene z rastjo cen življenjskih potrebščin. »Na zadnji razpis smo prejeli 1267 vlog, med katerimi je pogoje izpolnjevalo 1041 prosilcev, ki so bili uvrščeni na prednostne sezname. Čakalne dobe so odvisne predvsem od vrste prednostne liste. Prosilci na listi B, kamor sodijo zaposleni s povprečnimi dohodki, praviloma pridobijo stanovanje že ob prvi prijavi, saj je število prosilcev na tej listi manjše. Na listi A, kjer so socialno bolj ogroženi prosilci in gospodinjstva z nižjimi prihodki, pa je čakalna doba daljša in odvisna predvsem od socialnih okoliščin ter stanovanjskih razmer posameznega prosilca,« so dodali. Samski prosilci praviloma oddajo od štiri do pet prijav, družine pa od dve do tri prijave do prvega stanovanja.
Manjše občine z manj prosilci
Manjše občine imajo na razpolago veliko manj javnih najemnih stanovanj in navadno nimajo lastnih stanovanjskih skladov. V Občini Ribnica imajo tako denimo v lasti nekaj več kot 50 stanovanj, pri čemer je zasedenih 90 odstotkov. Višine najemnin se gibljejo med 80 in 340 evri. So pa v občini v zadnjem času izvedli le dva razpisa. Na drugem razpisu so stanovanja namenili predvsem mladim in prejeli pet popolnih vlog vlagateljev, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Vsem so dodelili namenska stanovanja in z njimi sklenili najemna razmerja. Čakalne vrste za dodelitev stanovanja trenutno nimajo.
Podobno je v Občini Domžale, ki ima v lasti 129 javnih najemnih stanovanj. Trenutno je zasedenih 126 stanovanj, medtem ko so tri stanovanja prazna in bodo namenjena oddaji na razpisu, ki bo potekal jeseni letos. Povprečna najemnina tam stane 4,98 evra na kvadratni meter. »Na razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj se povprečno prijavi 140 prosilcev, pri čemer se okoli 22 prosilcem stanovanje nato tudi dodeli,« so pojasnili.