Primer posojila državljanke BiH Dijane Đuđić stranki SDS v začetku leta 2018 je v slovenski javnosti dvignil veliko prahu. Ko se je izkazalo, da bi lahko politična stranka na tak način kršila zakon o političnih strankah, so ves prejeti denar, 150.000 evrov od slabega pol milijona evrov celotnega zneska, nemudoma vrnili. Kljub temu se je takrat zastavilo vprašanje, zakaj se je Janez Janša kot predsednik stranke, ki je ta posel tudi izpeljal, pri iskanju denarja pred parlamentarnimi volitvami junija 2018 zatekel ravno k takšni obliki financiranja. V SDS prepričljivih pojasnil do današnjega dne niso podali, a problem o izvoru denarja ostaja, ker obstaja sum, da bi lahko SDS v tem primeru prejela opran denar sumljivega izvora.
Preiskava na mrtvi točki?
Na policiji pojasnjujejo, »da še vedno poteka predkazenski postopek v povezavi z razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti«. Ustanovljena je bila tudi specializirana preiskovalna skupina po določbah zakona o kazenskem postopku, ki jo vodi specializirano državno tožilstvo.
O sumih pranja denarja v NKBM in nezakonitega financiranja SDS se v državnem zboru ukvarja tudi preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SMC Gregor Perič, ta pa je od imenovanja konec maja izpeljal le dve seji komisije; zadnja je bila decembra.
Bolj počasno delo komisije je mogoče deloma pripisati razmeram zaradi epidemije, deloma pa tudi pomanjkanju volje priti zadevi do dna. Po naših informacijah naj bi januarja izpeljali prva zaslišanja na temo pranja denarja v banki NKBM in financiranja SDS. Z razčiščevanjem slednjega se je ukvarjalo tudi računsko sodišče, ki je v primeru polmilijonskega posojila Dijane Đuđić in prav tako v primeru posojila založbe Nova obzorja stranki SDS ugotovilo kršitev zakona o političnih strankah. Računsko sodišče je v obeh primerih predlagalo izrek sankcij zoper SDS in odgovorno osebo Janeza Janšo v višini nekaj tisoč evrov, a je nato okrajno sodišče izrečeno finančno kazen po ugovoru prekvalificiralo v opomin. SDS je namreč uspelo prepričati sodnico, da so zakon o političnih strankah prekršili iz nevednosti, pomagalo pa je tudi to, da so denar hitro vrnili.
Snežič izgnan, Đuđićeva pred obtožnico
Znani bosanski preiskovalni novinar Avdo Avdić je objavil dokumente, v katerih opisuje shemo pralnice denarja; vanjo naj bi bilo vpletenih več slovenskih državljanov. Objavljeni dokumenti dodatno osvetljujejo že objavljene informacije, kako naj bi potekalo pranje denarja prek Đuđićeve. Prvi, ki ga omenjajo v njih, je davčni svetovalec Rok Snežič, s katerim se je Janša spoprijateljil v zaporu na Dobu in ohranil tesne stike; Snežičeva žena je vložila kapital v medije SDS. Drugi, ki ga omenjajo, je nekdanji župan Zavrča Miran Vuk, tudi z njim je svoj čas prijateljeval Janez Janša. Tako naj bi Vuk menda s pomočjo Snežičevih nasvetov prek niza podjetij v BiH in na Slovaškem akumuliral več milijonov evrov (omenja se 15 milijonov evrov). Tu so v posel vstopile bosanske državljanke Dijana Đuđić, Tanja Subotić in Jelena Sladojević, ki so si nakazovale visoke zneske na bankah v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji, del tega denarja, 450.000 evrov, pa je končal na računu SDS (ki so ga nato vrnili). Avdić ugotavlja, da je po obsežni mednarodni preiskavi maja 2019 nastalo poročilo o kaznivih dejanjih treh bosanskih državljank, a je zadeva zastala v uradu državnega tožilstva BiH. Zakaj niso podali kazenskih ovadb, ni jasno. V tem kontekstu je zanimivo, da je konec leta 2020 Rok Snežič, ki je po pisanju Oslobođenja pomagal v dveh letih v Banjaluki ustanoviti 200 slovenskih podjetij, nezaželena oseba v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Varnostni organi BiH so ga namreč označili za grožnjo nacionalni in ekonomski varnosti države.
