Avtorji in avtorice zbornika kratke problemske pripovedne proze za osnovnošolce Neslišni kriki, ki ga je konec leta 2025 izdalo društvo Jasa, so se z javnim pismom ostro odzvali na dodano uredniško prilogo, ki je bila po njihovih navedbah knjigi priložena brez njihove vednosti ali soglasja. Priloga je označena kot uredniški dodatek, a je s številčenjem strani vključena v celotno publikacijo in se skupaj s knjigo tudi prodaja. Z urednikom Anejem Samom, avtorjem dodatka, naj pri nastajanju knjige ne bi sodelovali; vsa komunikacija pa je, kot navajajo v pismu, potekala prek direktorice društva Mateje Jamnik, medtem ko z vsebino priloge niso bili seznanjeni.
V odprtem pismu navajajo, da dodatek s svojimi stališči do homoseksualnih oseb in priseljencev bistveno odstopa od temeljnega namena knjige ter razpihuje ksenofobijo in homofobijo. Po njihovih besedah priloga celo trdi, da so kulturna raznolikost in pravice spolnih manjšin eden od vzrokov za stiske sodobnih otrok in mladostnikov, s čimer je – kot opozarjajo – v neposrednem nasprotju z etičnimi in strokovnimi izhodišči zbirke.
Kot je zapisala Spomenka Hribar, »priloga vsebuje sporno, celo kaznivo besedilo, saj so v njem stališča, ki ščuvajo proti marginaliziranim skupinam ljudi glede na njihovo spolno in/ali narodnostno opredelitev«. Ob tem je dodala: »Neodgovorno je od urednika ne samo to, da je tako etično sporen tekst objavil, temveč tudi to, da ga je priložil knjigi, ki smo jo avtorji in avtorice skrbno in po etičnih načelih napisali za otroke, starše in druge zainteresirane bralce. In to je storil brez naše vednosti, kaj šele dovoljenja. Takšnih manipulacij v naši državi še nisem zasledila.«
Od uredniškega dodatka se tako avtorji javno in v celoti ograjujejo ter bralkam in bralcem, ki bi jih njegova vsebina lahko prizadela, izražajo obžalovanje. Ob tem poudarjajo, da ne glede na to, da gre za od knjige ločeno prilogo, sporno besedilo meče senco na celotno zbirko in vse, ki so pri njenem nastanku sodelovali.
Kaj piše v prilogi?
Priloga z naslovom Prekletstvo politične korektnosti, ki smo jo pridobili na Dnevniku, se na nekaj manj kot štirinajstih straneh ukvarja z različnimi družbenimi in političnimi temami.
V njej je razvidno, da je avtor dodatka Anej Sam besedilo razdelil na več poglavij, v enem od njih pa zapiše: »Tveganje okužbe pri 'ljubezni v septični jami' je več tisočkrat večje, stroški zdravil HIV pa so danes okrog tisoč dolarjev mesečno (raziskava v ZDA). Zato so homoseksualci sanjski potrošniki farmacevtske industrije.« Drugje še: »Bistvena je razlika v partnerski izmenjavi prijetnih vonjav, sline in tresljajev telesa na eni strani ter izmenjavi fekalij na drugi.« O mešanju kultur pa: »Evropski človek opazuje skupine migrantov, ki se potrjujejo z ubijanjem 'nevernikov'; opazuje, kako posiljujejo njegovo hčer; potem pa kot politik, javni intelektualec ali borec za človekove pravice sporoča javnosti: 'Mešanje kultur nas bogati!'.«
Zahtevajo pojasnila in opravičilo
Med podpisniki so Cvetka Bevc, Mateja Gomboc, Barbara Gregorič Gorenc, Spomenka Hribar, Aksinja Kermauner, Vinko Möderndorfer, Dan Podjed, Jurij Popov, Slavica Remškar, Cvetka Sokolov, Alenka Tančič Grum (NIJZ) in Matej Žnuderl, ki od društva Jasa pričakujejo pojasnilo razlogov za objavo dodatka, javno opravičilo avtorjem ter razmislek o ukrepih za omilitev že povzročene škode in preprečitev podobnih ravnanj v prihodnje.
Na Dnevniku smo se za odziv obrnili na vodstvo društva Jasa, ki nas je usmerilo na urednika knjige. Nanj smo naslovili novinarska vprašanja, vendar nanje ni neposredno odgovoril. Namesto odgovorov nam je posredoval korespondenco med njim in podpisniki javnega pisma. Ker gre za zasebno korespondenco, in ne za odgovor na zastavljena novinarska vprašanja, je nismo uporabili.