Urejanje stalnega prebivališča v najemniških stanovanjih ima dva ključna problema. Sogovornica je izkusila oba.
Prvi je povezan s prijavo. »Pred leti me je Upravna enota Ljubljana z zagroženo denarno kaznijo prisilila, da sem podnajemnikom dala soglasje za stalno prijavo v svojem stanovanju,« se sogovornica (ime hranimo v uredništvu) spominja, kako se je znašla v birokratskem mlinu, iz katerega se danes nikakor ne more izvleči.
Soglasje lastnika nepremičnine ni potrebno
Z upravne enote so ji tedaj sporočili, da njenega soglasja sploh ne potrebujejo. Če bo vztrajala, bo dobila denarno kazen. Popustila je. »Že tedaj me je skrbela odjava, ko bodo najemniki nekoč zapustili stanovanje. Uradniki so mi pojasnili, da to uredijo po uradni dolžnosti in naj ne skrbim.«
Iz odgovorov upravnih enot Ljubljana in Maribor, ki jih je pridobil Dnevnik, izhaja, da dejansko podeljujejo stalna prebivališča osebam brez soglasja najemodajalca. Za prijavo stalnega prebivališča zadošča zgolj predložitev najemne pogodbe. Lastnikov nepremičnin ne vključijo v postopek, ne obravnavajo jih kot stranke v postopku in jih ne obveščajo o podeljenih stalnih prebivališčih na njihovi nepremičnini. Čeprav iz dostopne pravne prakse izhaja, da je podeljevanje stalnih prebivališč brez vednosti lastnikov nedopusten poseg v lastnino.
V praksi se seveda dogaja, da kdo prijavi stalno prebivališče s ponarejeno pogodbo. Upravne enote niso dolžne zmeraj in dosledno preveriti verodostojnosti listine. To storijo le v primeru dvoma. Ljubljanska je v minulih petih letih izpeljala 1303 postopke preverjanja resničnosti prijavljenega prebivališča, največ, 553 postopkov, so sprožili letos. Podatka o tem, koliko lažnih prijav so odkrili, nimajo.
V Mariboru 51 izdanih denarnih kazni, v Ljubljani niti ene
Drugi problem stalnih prebivališč se nanaša na njihovo odjavo. Decembra lani so se podnajemniki odselili iz nepremičnine Ljubljančanke. Odjaviti se niso želel z razlago: »Nekje pač moramo imeti stalno prebivališče.« Osem mesecev kasneje so še zmeraj stalno prijavljeni na tem naslovu. Najemodajalka je v tem času poslala Upravni enoti Ljubljana štiri urgence, prijavila jo je inšpektoratu na javno upravo.
»Pobudnica za uvedbo postopka bo o končanem postopku obveščena, ko bo postopek pravnomočno zaključen, torej ko upravni organ stranki vroči končni akt in ko poteče rok za pritožbo,« so nam odgovorili z UE Ljubljana. Po njihovih izračunih so lani potrebovali v povprečju 138 dni za razrešitev tovrstnega postopka.
V skladu z zakonodajo je treba spremembo stalnega prebivališča prijaviti v roku osmih dni od preselitve. Upravne enote imajo pravico s plačilom 800 evrov globe kaznovati vsakogar, ki tega ne stori. S tem v zvezi je Upravna enota Maribor od leta 2017 opravila skupaj 515 postopkov. Danes so odprti še trije iz leta 2017, iz leta 2018 jih še 39 čaka na razplet. V 51 primerih so izdali plačilni nalog za plačilo 800 evrov globe. Koliko kršiteljev je denarno kaznovala ljubljanska, ki ji načeluje Bojan Babič? Niti enega!
Zakaj upravne enote dopuščajo nezakonito prijavljena prebivališča in postopkov ne razrešujejo hitro ter učinkovito, z orodji, ki jim jih ponuja zakon, nam iz prejetih odgovorov ni uspelo razvozlati.
Iz dokumentacije, ki nam jo je predložila sogovornica, izhaja, da je že decembra terjala takojšen izbris bivših najemnikov. Predložila je vsa dokazila, s podpisi prič. Dosegla ni ničesar. Upravna enota ni prišla opravit ugotovitvenega postopka. Pred nedavnim je na njen naslov prispela uradna pošta za bivšega najemnika. Upravna enota ga je vabila na ustno obravnavo za ugotavljanje prebivališča. Vabilu se seveda ne bo odzval, saj na tem naslovu ne živi več in dopisa ni videl. »Upravna enota nerešljivo vodi postopek ugotavljanja stalnega prebivališča,« je ogorčena Ljubljančanka. »Groteskno!«
Petletna kalvarija z odjavo ločenke
Dnevnik pozna še primer ženske, doma iz okolice Žužemberka, ki je potrebovala kar pet let, da je iz svoje nepremičnine odjavila stalno prijavljeno osebo. »Znanka se je ločila in me vprašala, ali se lahko stalno prijavi na našem vikendu. Naredila sem ji uslugo. Po kakšnem letu se je preselila nazaj k bivšemu možu. Večkrat sem jo opozorila, naj se odjavi. Tega ni storila. Nato sem na vratih vikenda videla nabito opozorilo izvršitelja, da bo v prisotnosti policije vdrl v nepremičnino, če mu ne omogočimo dostopa,« se spominja sogovornica.
Rubež ji je uspelo preprečiti. Izvršitelj bi imel pravico odnesti vse premično premoženje, lastnica nepremičnine bi morala z računi dokazovati, kaj je njena last, kaj pa je last dolžnice.
»Spet sem jo klicala in ji povedala, kaj se je zgodilo. Odjaviti se ni hotela, prekinila je stike z mano. Sledilo je več obiskov upravnih enot, kjer sem pisno zahtevala njeno odjavo. Mislila sem, da je zadeva urejena, nato sem čez dve leti spet prejela dopis izvršitelja. Znova sem šla na upravno enoto, sporočila resnični naslov bivanja dolžnice. Nič ni pomagalo. Grozljivka.«
Kako ji je uspelo odjaviti znanko? Vsekakor ne s pomočjo upravne enote. »Pisala sem njenemu bivšemu možu in mu sporočila, da se bo na vikend za stalno prijavila ženska z visoko plačo. In ker bosta na istem naslovu poslej dva dohodka, bo njegova bivša izgubila socialno pomoč. To je učinkovalo. Prijavila se je drugam,« je zgodbo sklenila Dolenjka.
