Luknja v zdravstveni blagajni bi se lahko po nekaterih neuradnih ocenah prihodnje leto razširila vse do milijarde evrov. V tem primeru bi lahko denarja za financiranje zdravstva zmanjkalo že v zgodnji jeseni 2023, sistem pa bi zašel v resne težave, ki bi močno otežile delovanje bolnišnic in zdravstvenih domov. Načrti vlade za zmanjšanje razkoraka, ki se povečuje tudi ob aktualnih dogovorih s sindikati, še niso znani.
Prijem iz kriznih časov
Projekcije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so doslej napovedovale okoli 570-milijonski primanjkljaj v prihodnjem letu, v zadnjih dneh pa omenjajo, da bi lahko segel tudi do 700 ali 800 milijonov evrov. V znesku sicer še ni učinkov zvišanja plač zdravnikov, prav tako ne učinkov dogovora z medicinskimi sestrami, ki bo verjetno sledil. Prve težave bodo opazne že pred koncem leta. Na ZZZS nameravajo izplačila tretjega dela decembrskih mesečnih akontacij za zdravstvene zavode in druge izvajalce ter zapadle račune v zadnjem decembrskem tednu premakniti v prihodnje leto. Pri tem bodo prenesli za 66,3 milijona evrov letošnjih obveznosti, kar je 22 milijonov evrov več, kot so predvidevali v prvotnem finančnem načrtu. Gre za prijem, ki so ga že uporabljali v težavnih obdobjih.
»Ponovno opozarjamo, da je treba za vsa prihodnja leta za vse obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotoviti trajno proračunsko varovalko v primeru primanjkljaja prihodkov nad odhodki,« je včeraj opozorila predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič. Na tak način bo mogoče zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, je poudarila. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar o morebitnih skrajnih scenarijih včeraj ni želela ugibati. Mlakarjeva meni, da je še vedno vredno verjeti političnim zagotovilom o iskanju sredstev za zdravstveno blagajno.
Za zdaj brez
proračunske varovalke
Spomnimo, da so na ZZZS predlagali vključitev proračunske varovalke v nov paket interventnih ukrepov, a jim v vladi za zdaj niso prisluhnili. O novi zakonodaji bodo, potem ko ji je minuli teden že pritrdila vlada, odločali še v državnem zboru.
Ranljivost zdravstvenega sistema v kriznih obdobjih, ki jo povečuje relativno majhna vloga državnega proračuna, je bila opazna že pred slabim desetletjem. Takrat se je luknja, ki je nastajala v zdravstveni blagajni, zaradi nižanja priznanih cen zdravljenj preselila v bolnišnice, tem pa so v naslednjem koraku zaradi zamud pri plačilih grozile ustavitve dobav. Predlogi reforme, ki bi okrepila finančne temelje javnega zdravstva, so doslej vedno znova obtičali v predalih, nekdanji prijemi z nižanjem priznanih cen storitev pa niso več v igri. Oblasti se na pomanjkanje denarja v zdravstvenem sistemu v zadnjih letih sicer odzivajo, a le z začasnimi rešitvami.
