Hitro naraščanje števila kriptovalut – v svetu, kjer kraljujejo bitcoin, ethereum, stellar, binance coin, ripple, cardano in drugi, je že več kot 1000 valut – terja tudi prilagajanje davčne zakonodaje. In ponedeljkov predlog Finančne uprave RS (Furs) za spremembo obdavčitve dohodkov od virtualnih valut, po katerem bi se davek plačeval od unovčenega zneska virtualne valute v eno od valut oziroma od porabljenega zneska za nakup stvari, je po izjemnem odzivu javnosti že doživel dopolnitev, zato bo Furs ministrstvu za finance predlagal dve možnosti obdavčitve poslovanja s kriptovalutami.
Odločitev med 10 in 25 odstotki
Po prvotnem predlogu, ko ne bi bil obdavčen dobiček, ampak celoten znesek, ki bi ga fizična oseba, davčni rezident Slovenije, ustvarila ob unovčenju virtualne valute, se bo po dopolnitvi predloga posameznik ob prodaji kriptovalute lahko sam odločil, ali bo plačal davek v višini desetih odstotkov od zneska unovčevanja virtualne valute ali pa bo plačal 25 odstotkov davka od ustvarjenega dobička. Ta predlog zakona se nanaša zgolj na fizične, ne pa tudi na pravne osebe.
Med predlogi je tudi uvedba mejnega zneska v koledarskem letu (znašal naj bi 15.000 evrov), do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička, ustvarjenega s prodajo virtualnih valut, oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Na Fursu dodajajo, da je na področju virtualnih valut prišlo do bliskovitega napredka; s tem zakonom želijo slediti tem spremembam in poenostaviti stvari.
Furs po novem ne bi več preverjal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kriptovalut je kupil in prodal. Ambicije so še večje, saj želi Slovenija postati prva država v Evropi s takim pristopom.
Anton Čepon, novoizvoljeni predsednik Bitcoin društva Slovenije, pravi, da je različnih pogledov na novi predlog verjetno toliko, kot je članov društva: »Nekateri so absolutno proti obdavčevanju kriptovalut, ker valute so valute in tudi ob menjavi kune v evre ter nazaj ne plačaš davka na dobiček. Veliki večini pa se zdi obdavčitev v višini desetih odstotkov postavljena previsoko, saj zajema tudi vloženi znesek. Tako v Slovenijo ne bodo privabili 'kriptomilijonarjev'. Manjšina pa sprejema obdavčitev kot nekaj nujnega in potrebnega.«
Po Čeponovih besedah tudi ni jasno, kako bo Furs sledil, kdaj kdo preseže mejo 15.000 evrov. »Zdi se nam tudi, da bo z obdavčitvijo narejena velika škoda, saj je smisel kriptovalut, da se jih uporablja za plačevanje, v tem primeru pa bo vsak, ki bo uporabljal novo tehnologijo, kaznovan z 10-odstotnim pribitkom na ceno.« Po njegovem mnenju se je v zadnjih letih kriptoscena razvila in začela obračati velike vsote denarja, a temu na državni ravni niso sledili; na vprašanje kriptotrgovanja in kriptozaslužkov se je vedno gledalo z varne razdalje in kot nekaj, kar bo v prihodnosti uspelo ali propadlo. »Stvari so se vedno odvijale na silo, na državni ravni pa se nihče ni poglobil v sistem in možnost regulacije kriptotrga. Tudi zdaj imamo občutek, da se zadeve sprejema na hitro. Predlog bo v obravnavi po vsej verjetnosti le kratek čas. Možnosti za predloge in spremembe bo zato zelo malo,« pravi sogovornik. Veliki večini članov društva se sicer zdi primerno, da se kriptoscena regulira, da pa se je treba zavedati, »da je kriptosvet ugledal luč že pred več kot desetimi leti, sedaj pa moramo v nekaj mesecih sprejeti hitre odločitve, da državi ne bi slučajno ušli davki pred naslednjim padcem«.
