Izrednih nadzorov kakovosti v zdravstvu ni v zadnjem času opravljal nihče, so ugotovili pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Nekdanje pristojnosti zdravniške zbornice so ukinjene, rešitve za vmesno obdobje, ko javna agencija za kakovost v zdravstvu še ne deluje v polni meri, pa niso predvidene, so opozorili v uradu varuha. Ministrstvo je kršilo načelo dobrega upravljanja in ustvarilo pravno negotovost, so ocenili, s tem pa je ogrozilo tudi ustavno določeno načelo pravne države.
Kaj manjka
Pobudnica si je po smrti bližnjega več mesecev prizadevala za izvedbo nadzora, vendar ni bila uspešna, čeprav se je obrnila na vrsto organov, so ugotovili. Odgovor ministrstva, na katerega je čakala več kot dva meseca, je vseboval vrsto zavajajočih pojasnil, so opazili v uradu varuha. Pobudnico so napotili na redni nadzor, ki pa ni postopek, ki bi ga lahko učinkovito uporabila, so poudarili. Za nadzor nad izrednimi dogodki je sicer pristojna agencija za kakovost. Čeprav po zagotovilih ministrstva že operativno deluje, so pri varuhinji iz pojasnil razbrali, da pravne podlage za izvajanje nadzorov kakovosti še niso urejene. Glede na javno dostopne informacije ustrezen pravilnik še ni bil objavljen, so opozorili. Vprašanje so načeli tudi na sestanku z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel novembra lani, a so takrat po navedbah urada varuha prejeli zagotovila, da agencija deluje in da se lahko posamezniki, kadar gre za izvedbo nadzorov kakovosti, obrnejo nanjo.
Zaključki urada varuha so drugačni: posamezniki po uveljavitvi zakona o kakovosti v zdravstvu ne morejo dostopati do izrednih nadzorov. Ministrstvo je sicer izrazilo zavezanost zagotavljanju pravne varnosti in učinkovitega delovanja mehanizmov nadzora kakovosti, vendar pa de facto delovanja agencije ni potrdilo, so opazili. Vir zagate vidijo v ureditvi, ki je ukinjala obstoječe pristojnosti, ni pa predvidela rešitev za čas do polne operativnosti agencije.
Spomnimo, da se je zatikalo tudi pri imenovanju vodstva lani ustanovljene javne agencije. Prvotni vršilec dolžnosti Marko Korenjak je s tega mesta odstopil, agencijo pa od takrat kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Katarina Beravs Brvar. Kandidata, ki sta se prijavila na prvi razpis za direktorja agencije, nista izpolnjevala pogojev. Člani sveta agencije so se odločili za ponovitev razpisa, tik pred koncem lanskega leta pa je na mesto vršilke dolžnosti vlada ponovno imenovala Katarino Beravs Brvar.
Kje se zatika
Pred kratkim so na seji sveta javne agencije za kakovost odpirali vloge za ponovljeni razpis. O nadaljnjih korakih in o tem, ali so vloge popolne, odloča svet, so dodali na ministrstvu za zdravje. Trenutno vodstvo agencije za kakovost je pripravilo podzakonske akte, ki pa jih svet zavoda žal še ni potrdil, so se odzvali na navedbe urada varuha človekovih pravic. Po potrditvi bodo poslani v javno razpravo in medresorsko usklajevanje, so napovedali. »Na ministrstvu za zdravje si želimo, da bi vsi člani sveta zmogli enotno podpreti osnutke pravilnikov in da bi kar najhitreje prišlo do izdaje pravilnika o nadzoru,« so dodali.
Izredni nadzor kakovosti bo izvajala omenjena javna agencija, vztrajajo na ministrstvu za zdravje. Nekatere prijave, ki bi lahko bile obravnavane v okviru izrednega strokovnega nadzora kakovosti, so v vmesnem obdobju umeščali med redne strokovne nadzore zbornic oziroma strokovnih združenj, so potrdili.
Na možnost težav v obdobju, ko agencija še ne bo delovala v polni meri, so v zdravstvu opozarjali, še preden so začeli upoštevati novo zakonodajo. Tako so v Slovenskem zdravniškem društvu posvarili, da prenos zunanjih strokovnih nadzorov na javno agencijo zdravniški zbornici ter zbornici zdravstvene in babiške nege jemlje osnovno orodje za nadzor nad strokovnostjo licenciranih poklicev. V Slovenskem zdravniškem društvu so takrat ocenili tudi, da bo treba obstoječi zakon o kakovosti nenehno dopolnjevati v delih, kjer se bodo v praksi pokazale pomanjkljivosti. Le na tak način bodo zakonske zahteve dosegle pričakovani učinek, so ugotavljali.