Na ministrstvu za infrastrukturo iščejo zunanjo pomoč. Katera gospodinjstva bodo lahko kandidirala za pet milijonov evrov, ki jih je ministrstvo v evropski kohezijski malhi že pred štirimi leti rezerviralo za 500 najbolj ogroženih gospodinjstev v državi, bo po njihovih pojasnilih pomagal razjasniti tako imenovani promotor.
To vlogo bo prevzela organizacija z dostopom do oseb z nizkimi prihodki, nevladna organizacija, izvajalec pogodbenega zagotavljanja prihrankov, javni sektor vključno z občinami in državno upravo ali podjetje. Da bi skrajšali postopke, nameravajo za promotorja določiti kar organizacijo, ki z ministrstvom že sodeluje. Javni poziv bo objavljen le, če tak promotor ne bo mogel prevzeti naloge, saj bodo v tem primeru najrevnejši letos najverjetneje ostali brez obljubljene pomoči.
Spomnimo, po večletnem sedenju na denarju za odpravljanje energetske revščine je ministrstvo lani le predvidelo, da bo prvih 50 gospodinjstev pomoči v skupni višini pol milijona evrov deležnih še letos. Po milijon evrov nameravajo razdeliti v letih 2019, 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi porabili še zadnjih 1,5 milijona evrov.
Izbor primernih stavb za sanacijo
V katerih eno- in dvodružinskih hišah bo mogoče izvajati energijske sanacije, bo določil promotor, ki bo s pomočjo ministrstva za delo izbral tudi izvajalce ukrepov. Glavna naloga promotorja po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva bo na osnovi analize stanja v posamezni hiši predlagati najbolj smiselne posege, ki bodo dolgoročno zmanjšali račune gospodinjstva za energijo in hkrati izboljšali kakovost bivanja v takšni stavbi.
Z opredelitvijo filtrov, prek katerih bo določen nabor primernih stavb za energetsko prenovo, se nameravajo uradniki izogniti manjkajoči definiciji energetsko revnega občana, ki je bila po pojasnilih ministrstva glavni razlog, da se projekt več let ni premaknil z mrtve točke. V osnutek programa porabe denarja za odpravljanje energetske revščine je tako zdaj zapisano le, da bodo imela pri dodeljevanju pomoči prednost gospodinjstva, ki niso zmožna plačevati računov za energijo, energetsko potratna gospodinjstva in gospodinjstva, ki živijo v hladnih in vlažnih prostorih, ki jim povzročajo zdravstvene težave in bolezni. »Opredeljeni so tudi že pogoji za upravičenost do sofinanciranja in tehnična ter socialna merila,« so na infrastrukturnem ministrstvu še redkobesedno dodali.
Kar v programu poleg kriterijev za izbor primernih stavb še manjka, so tako po njihovih pojasnilih različni modeli reševanja problema energetske revščine, ki jih bodo ob pomoči ministrstva za delo določili tudi na osnovi primerjave praks v drugih državah. Projekt bodo vodili kar sami, saj Eko sklad »že izvaja nekatere ukrepe za zmanjševanje energetske revščine s pomočjo denarja iz sklada za podnebne spremembe, ki pa ni združljiv s tem projektom«.
Eko sklad krepi sodelovanje s centri za socialno delo
Gre za program Zero, v katerem energetski strokovnjaki skladove svetovalne mreže Ensvet najrevnejše občane obiščejo na domu in jim ponudijo brezplačne nasvete in tudi brezplačen paket najosnovnejših naprav za varčevanje z energijo in vodo v vrednosti približno 50 evrov. Za ta namen je sklad lani dobil 150.000 evrov in ima enako vsoto na voljo letos, a je tudi ta denar v veliki meri ostal nedotaknjen.
Čeprav bi morali svetovalci vsako leto obiskati 300 gospodinjstev, je bilo leta 2016 obiskov devet, lani pa po ocenah vodje sektorja za promocijo, informiranje in razvoj pri skladu Mojce Vendramin vendarle okoli 65 od organiziranih 113 svetovanj. »Preostala polovica bo verjetno izvedena še v začetku letošnjega leta,« je napovedala Vendraminova in pojasnila, da je do zamude prišlo, ker so z ministrstvom za okolje in prostor pogodbo o dodelitvi denarja iz podnebnega sklada podpisali šele konec julija. Šele zatem so lahko kupili manjkajoči material za brezplačne pakete in nadaljevali koordinacijo obiskov po domovih.
Teh je po pojasnilih Vendraminove manj, kot bi si želeli, tudi zato, ker najrevnejši sami nimajo niti interesa, niti informacij in niti volje za odpravljanje energetske revščine, kar pomeni, da je toliko bolj potrebno posebno in aktivno pristopanje do njih. Takšen aktiven pristop po njeni oceni presega pristojnosti Eko sklada, a se je sklad kljub temu potrudil pri povezovanju s centri za socialno delo (CSD). »Udeležili smo se treh regijskih koordinacij direktorjev CSD, opravili smo en posvet za strokovne delavce CSD, se povezali z Rdečim križem Slovenije in Zvezo društev upokojencev Slovenije ter imeli nekaj sestankov na samih centrih za socialno delo,« pravijo pri skladu. Rezultat je 144 prijavnic v letu 2017 v primerjavi petnajstimi leta 2016, ko se s CSD še niso posebej ukvarjali, je poudarila Vendraminova in obljubila, da bodo tovrstne aktivnosti nadaljevali.
