Lanski naravni prirast na ravni države je bil -2,0 na 1000 prebivalcev, kar je rahlo izboljšanje, saj je bilo v zadnjih štirih letih povprečje -2,15. V zadnjih skoraj 30 letih je bil naravni prirast pozitiven zgolj od leta 2006 do 2016. Lani je v Sloveniji umrlo 4262 ljudi več, kot se jih je rodilo, kažejo podatki Statističnega urada RS.
Najvišji naravni prirast v občini Tabor
Nekatere občine izstopajo z dokaj visokim naravnim prirastom. Najvišjega je lani beležila občina Tabor z 8,9 na 1000 prebivalcev. Vendar pa pri manjših občinah nekoliko več pove štiriletno povprečje. V Taboru ta letno znaša 5,2, višji pa je na Jezerskem s 6,0 na 1000 prebivalcev.
Najnižji prirast beležijo majhne občine
Velika nihanja so vsako leto tudi pri občinah z najbolj negativnim naravnim prirastom. Najnižji prirast sicer konstantno beležijo majhne občine, v katerih delujejo domovi starostnikov. V Gornjem Gradu je bil lani tako -32,2 na 1000 prebivalcev, v zadnjih štirih letih pa povprečno -29,9. V Hodošu, ki ima zgolj 335 prebivalcev vključno s centrom starejših s približno 70 stanovalci, je lani naravni prirast znašal -33,1, v štiriletnem povprečju pa -23,6 na 1000 prebivalcev. Precejšen negativni naravni prirast stalno beležijo tudi Juršinci, Kuzma, Poljčane in Velika Polana.
Negativen naravni prirast tudi v nekaterih mestnih občinah
S precej višjo umrljivostjo od rodnosti se srečujejo tudi nekatere mestne občine. V Mariboru je lani naravni prirast znašal -4,2 na 1000 prebivalcev. Štiriletno povprečje na Ptuju je -5. Še slabše je v Murski Soboti, kjer je bilo lani -7,6, v povprečju pa -6,8. Težave so tudi v Novi Gorici, kjer je povprečje zadnjih štirih let -3,8, in v Kopru, kjer se negativni prirast v zadnjih letih povečuje in je lani znašal -4,3 na 1000 prebivalcev.
Mestne občine po naravnem prirastu ne izstopajo. Najslabše je v Murski Soboti, kjer je lani naravni prirast znašal -7,6 na 1000 prebivalcev. Sledi Ptuj z -5,1, Nova Gorica z -4,6, Koper z -4,3 in Maribor z -4,2. Negativen je tudi v Slovenj Gradcu -1,2, Krškem -0,8, Celju -0,7 in Ljubljani -0,3. Pozitiven pa je v Velenju 0,2, Novem mestu 0,5 in Kranju 0,6.
Precej drugačni pa so podatki o skupnem prirastu prebivalstva, ki poleg naravnega vključuje selitveni prirast s tujino in med občinami. V Sloveniji je lani skupni prirast znašal 2,0 na 1000 prebivalcev. To je sicer manj kot minula leta; povprečje zadnjih štirih let je namreč 3,3 na leto na 1000 prebivalcev.
Ker se je v Slovenijo lani priselilo 8519 oseb več, kot se jih je iz nje izselilo, in jih je 4262 več umrlo, kot se jih je rodilo, se je v število prebivalcev lani povečalo za 4257. To je manj kot v prejšnjih letih.
Medtem ko je bil selitveni prirast lani v Sloveniji 8519, je v letih 2023 in 2024 ta znašal okoli 11.500. Sicer pa se je selitveni prirast, ki vključuje tako prirast iz tujine kot iz drugih občin, močno povečeval v zadnjih desetih letih do pandemije covida-19, ko se je začel zniževati.
Največ ljudi se seli v Ljubljano
Zelo izrazit je selitveni prirast v Ljubljani, kjer je lani znašal 2569, v Mariboru (1053) in v Kopru (604). Zanimiv pa je po občinah tudi podatek o selitvenem prirastu zgolj iz tujine. Tu prestolnica še bolj izstopa, saj se je lani iz tujine v Ljubljano priselilo 3750 več oseb kot iz nje izselilo.
Posebej je lani upadel selitveni prirast s tujino v Postojni. Iz te občine se je lani 228 ljudi več izselilo v tujino kot vanjo priselilo. Tudi na Jesenicah je bil selitveni prirast s tujino negativen, in sicer za 59 oseb. Medtem ko sta obe občini prejšnja leta beležili visok prirast, kar je lahko povezano tudi z velikimi gradbenimi projekti.
Skupni prirast prebivalstva v občinah močno niha iz leta v leto, saj je med drugim odvisen od dogajanja na trgu dela in od izgradnje novih stanovanj. Lani je tako denimo po priselitvah posebej izstopal Bovec, ki pa je leta 2022 skupaj z Bohinjem beležil izjemen padec. V Bohinju je sicer opazno stalno zniževanje števila prebivalcev, enako kot na turističnem Bledu.
Posebna je bila slika v Kranjski Gori v času pandemije in omejitve gibanja na občine, ko se je število prebivalcev v enem letu povečalo za 40 odstotkov, a potem v naslednjem letu upadlo za četrtino. Sicer pa stalni nizek skupni prirast beležijo v občinah Črenšovci, Črna na Koroškem, Grad, Hodoš, Ilirska Bistrica, Kobilje in Kostel.
Precejšen pozitiven skupni prirast prebivalcev je medtem v zadnjih štirih letih v občinah Divača, Destrnik, Domžale, Grosuplje, Hajdina, Vransko in Komenda. Zelo izrazit prirast je v občini Hrpelje-Kozina, kjer je bilo povprečje zadnjih štirih let 22,6 na 1000 prebivalcev. Visoko povprečje imata tudi Tabor in Vodice, pa tudi Ljubljana, ki je lani imela 2474 prebivalcev več kot leto pred tem, v povprečju zadnjih štirih let pa letno osem več na 1000 prebivalcev.