Slovenija se še vedno uvršča med bolj konkurenčne države na področjih mednarodne trgovine, infrastrukture, varnosti, nizke dohodkovne neenakosti ter kakovosti človeškega kapitala. Še veliko dela pa nas na drugi strani čaka pri povečanju produktivnosti, digitalni preobrazbi, uvajanju inovacij in novih poslovnih modelov ter ustvarjanju učinkovitega, predvidljivega in zaupanja vrednega institucionalnega okolja, sta izpostavili Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) in Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete; obe ustanovi skupaj izvajata raziskavo v Sloveniji. Raziskovalci priporočajo tudi izboljšanje kakovosti javne porabe in zagotavljanje fiskalne vzdržnosti.
Skupna uvrstitev Slovenije na lestvici sicer temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov – gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura.
Največji padec pri vladni učinkovitosti
Najboljšo uvrstitev je Slovenija dosegla na področju infrastrukture (38. mesto), najslabšo na področju poslovne učinkovitosti (56. mesto). Pri slednji skrbi zlasti velik padec produktivnosti in učinkovitosti, kar kaže, da se je Slovenija oddaljila od vodilnih držav. Najbolj pa se je uvrstitev poslabšala na področju vladne učinkovitosti, kjer je padla za kar sedem mest na 55. mesto. Pri tej so bili največji padci pri poslovni zakonodaji, naša konkurenčna slabost je tudi delovna zakonodaja, vladna odgovornost je tudi poslabšanje javnih financ zaradi zvišanja javnofinančnega primanjkljaja.
Svojo uvrstitev je Slovenija poslabšala tudi na področju gospodarske uspešnosti, kjer je končala na 42. mestu. Poslabšanje je posledica upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva proti ciklom. Tudi stanje neposrednih tujih investicij je bistveno slabše kot v sosednjih ali višegrajskih državah, podjetja so močno poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih aktivnosti iz Slovenije. Že zgodovinsko gledano pa je naša konkurenčna prednost mednarodna trgovina, kjer smo se nekoliko povzpeli.
»Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti. Zato so razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejši postopki in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe nujni pogoji za preobrat,« se je odzval Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Med ključnimi prioritetami na zbornici izpostavlja davčno razbremenitev dela, konkurenčne cene energije, učinkovitejšo državo z manj administrativnimi ovirami in hitrejšimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor, boljši dostop do financiranja, močnejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, pospešeno digitalizacijo ter učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov.