»Tega inšpekcijskega postopka ne bi smelo biti,« je prepričano Društvo novinarjev Slovenije (DNS). »Informacijski pooblaščenec zanj ni pristojen, poleg tega smo zaskrbljeni, ker ima težave tudi z razumevanjem osnov novinarstva.«
»Poziv državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov izkazuje globoko nerazumevanje novinarskega dela,« dodaja Anuška Delić, odgovorna urednica spletnega medija Oštro. »Sicer pa gre za poskus onemogočanja in kriminalizacije novinarstva, ki so ga sprožili politiki – in to je treba poudariti.« Informacijski pooblaščenec se je po njenem prepričanju zdaj postavil v dolgo vrsto tistih, ki ovirajo ali poskušajo ovirati novinarje.
Kaj se je zgodilo? Detektor premoženja, spletna aplikacija medijskega portala Oštro, ki objavlja podatke o premoženju političnih funkcionarjev v Sloveniji, se je znašel pod drobnogledom urada informacijske pooblaščenke (IP). Iz načina zbiranja podatkov naj bi namreč izhajalo tveganje neskladne obdelave osebnih podatkov, je ocenil Anže Novak, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov.
Kako so zbrali podatke o ministrih Sajovicu in Logaju
Zato je Novak sprožil inšpekcijski nadzor in v njem terjal podatke o tem, s katero metodo je potekalo zbiranje podatkov o obrambnem ministru Borutu Sajovicu in ministru za šolstvo Vinku Logaju. Poleg tega je zahteval dokumentacijo in podatke, ki jih hranijo o obeh ministrih, ter še pojasnila, na kateri pravni podlagi so zbirali osebne podatke neposredno od posameznikov, pa tudi, kako te podatke hranijo in kdo sme do njih dostopati.
Portal Oštro je uradu odgovoril, da podatke zbira in obdeluje na podlagi zakonsko zagotovljene svobode izražanja. Zato je predlagal ustavitev postopka.
Društvo novinarjev je presenetila sprožitev inšpekcijskega nadzora urada IP. Označilo ga je za poskus oviranja novinarskega dela in poskus zlorabe zakonodaje o varovanju osebnih podatkov v prid zaščiti funkcionarjev pred objavo informacij o njihovem premoženju. »Informacijski pooblaščenec ni pristojen za vodenje inšpekcijskega postopka glede obdelave osebnih podatkov v okviru svobode izražanja,« so prepričani v društvu. Ocenili so, da postopek kaže na nerazumevanje podatkovnega in preiskovalnega novinarstva.
Pri portalu Oštro tako, pri Janši drugače
Povsem neprimerno je pričakovati, da bodo novinarji pridobivali soglasja funkcionarjev za obdelavo njihovih osebnih podatkov, saj bi to onemogočilo novinarsko delo in objavo izsledkov novinarskih preiskav, je še zapisalo DNS in ob tem opozorilo še na nedavno stališče IP, ko se je tednik Mladina pritožil, ker je Janez Janša na družbenem omrežju X objavil novinarska vprašanja in osebno telefonsko številko novinarja, ki je po objavi prek sporočil prejemal grožnje. IP je tedaj zapisal, da je Janša z objavo izvrševal svojo pravico do svobode izražanja in da je za nadzor in presojanje kršitev pristojno sodišče, ne informacijski pooblaščenec. »V enem primeru se torej sklicuje na izjemo, v drugem jo spregleda,« je ogorčeno novinarsko društvo.
»Namen predmetnega inšpekcijskega postopka nikakor ni omejevanje svobode izražanja in novinarskega dela, ko gre za poročanje o zgodbah in preiskovanje specifičnih dogodkov,« je na očitke odgovoril urad pod vodstvom informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik in razkril, da je nadzor sprožil na podlagi več prejetih prijav.
Informacijska pooblaščenka se sklicuje na primer s Finskega
Poudaril je, da se postopek ne nanaša na objavo osebnih podatkov, temveč je osredotočen na fazo njihovega zbiranja. Poleg tega uvedba inšpekcijskega postopka še ne pomeni, da je bila kršitev že ugotovljena, navaja urad, a obenem dodaja, da utegne splošno zbiranje podatkov o premoženju funkcionarjev in njihovih družinskih članov presegati zasledovanje pravice do svobode izražanja.
Pri tem je spomnil na sodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz leta 2017. Obravnavala je pritožbo dveh finskih medijskih družb, ki sta v okviru projekta Veropörssi objavili katalog podatkov o davkih, prihodkih in premoženju kar 1,2 milijona prebivalk in prebivalcev Finske. Poleg tega sta zasnovali tudi posebno SMS-storitev, s katero je bilo mogoče pridobiti podatke o posameznem davčnem zavezancu. Finski varuh osebnih podatkov in sodišča so prepovedali tako obsežno zbiranje in objavljanje podatkov, ker naj bi se s tem kršila pravica do zasebnosti posameznikov. ESČP je razsodilo, da je bil poseg v svobodo izražanja zakonit, utemeljen in nujen.
Ministra je nadzornik Novak izbral naključno
Portal Oštro se je z Detektorjem premoženja odzval na netransparentnost in omejeno dostopnost podatkov o premoženju politikov, ki jih zbira komisija za preprečevanje korupcije (KPK). »Nadzor nad premoženjem je eden izmed stebrov boja proti korupciji in slovenski javnosti je ta nadzor de facto onemogočen, saj KPK objavlja zgolj jalove podatke o spremembah premoženja, kakšno je dejansko premoženje politikov, pa javnost ne izve,« poudarja Anuška Delić.
Vsakega političnega funkcionarja Oštro pred objavo seznani z odkritji in mu omogoči, da se nanje odzove ter podatke potrdi, zanika ali dopolni. Vse tudi prosi, naj jim posredujejo kopijo premoženjske kartice, ki so jo v skladu z zakonodajo oddali KPK.
Med 44 funkcionarji, vključenimi v oktobrsko in decembrsko izdajo Detektorja premoženja, jih je le 16 odstotkov poslalo popoln popis svojega premoženja, kot so ga oddali KPK. Skoraj tretjina vprašanih se ni odzvala. Med njimi sta bila tudi ministra Logaj in Sajovic. Urad informacijske pooblaščenke je pojasnil, da ju je nadzornik Novak izbral naključno, in sicer »zaradi raznorodnosti podatkov, ki so objavljeni o njunem premoženju«.