Po nedavnem delovnem sestanku vlade, ki je sledil sprejetemu svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva, je vlada opozorila na počasno črpanje evropskih sredstev. Iz iztekajočega se proračunskega obdobja 2014–2020 je bilo počrpanih zgolj 39 odstotkov evropskih sredstev. Poudarili so, da bo treba okrepiti prizadevanja za črpanje evropskih sredstev, predvsem v luči razpoložljivih sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje in tudi novega večletnega proračuna EU, ki bo začel veljati prihodnje leto.

S črpanjem evropskih sredstev so bile v Sloveniji vedno težave, ta nizek odstotek počrpanih evropskih sredstev, ki ga je sporočila vlada, pa je na prvi pogled zvenel katastrofalno. Vendar primerjava z drugimi državami iz regije kaže, da Slovenija glede odstotka počrpanih sredstev ne izstopa bistveno. Manjši delež počrpanih evropskih sredstev imajo po podatkih evropske komisije denimo na Hrvaškem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji.

Pri sofinanciranju projektov z evropskimi sredstvi načeloma velja tudi posebna dinamika. Tudi po preteku proračunskega obdobja 2014–2020 bo sredstva za začete in odobrene projekte mogoče črpati še do konca leta 2023.

»Povračilo sredstev se dobi šele, ko je projekt zaključen. Če bo končan leta 2021, bo šele takrat prišlo povračilo iz Bruslja,« pojasnjuje dr. Maja Bučar, strokovnjakinja za črpanje evropskih sredstev. Pri prejšnjem večletnem proračunu 2007–2013 se je sredstva lahko črpalo še dve leti po preteku proračunskega obdobja. Takrat je bilo denimo počrpanih 38 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev.

Opomba: podatki poleg kohezijskih sredstev vsebujejo še sredstva za razvoj podeželja.

Povrh tega je pri črpanju evropskih sredstev ključen predvsem podatek, koliko programov je bilo že odobrenih. V sporočilu za javnost je sicer vlada posebej poudarila, da od leta 2017 do marca 2020 ni bila na službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v potrditev posredovana niti ena vloga za evropska sredstva. Tudi to je zvenelo katastrofalno. Toda iz podatkov evropske komisije je razvidno, da so se projekti v tem času izvajali. Zagotavljala so se sredstva za izbrane in potrjene projekte.

Nad tako predstavljeno sliko črpanja evropskih sredstev z nerazumevanjem gleda nekdanja ministrica za kohezijo Angelika Mlinar (SAB), ki je sredi marca predala posle Zvonku Černaču (SDS). »Nivo črpanja je bil 29 odstotkov, vključno s kmetijstvom. Za kohezijo je bilo črpanje 26-odstotno, kar je bilo v tistem obdobju nadpovprečno za države Evropske unije. Predvidevam, da ji bo tudi uspelo počrpati vsa sredstva, tako kot doslej,« je povedala.

Po našem poizvedovanju v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko so vendarle pojasnili, da je bilo od januarja 2014 do konca junija 2020 izdanih odločitev o podpori za javne razpise, programe in projekte v skupni vrednosti 2,78 milijarde evrov. To pa je kar 91 odstotkov razpoložljivih sredstev. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca junija 2020 na terenu izvajalo za 2,24 milijarde evrov oziroma 73 odstotkov programov in projektov.

Organizacijski in birokratski problemi

A prav možnost, da se denar počrpa tudi po izteku proračunskega obdobja, je lahko cokla pri načrtovanju črpanja sredstev za prihodnje obdobje. »Pri nas se je že zelo zgodaj začelo govoriti, da imamo čas počrpati denar do leta 2023, kar je morda povzročilo, da so se začele stvari ponekod odvijati počasneje. Že na začetku se je izgubilo leto in pol, ker je bil relativno pozno potrjen operativni program črpanja,« pravi strokovnjakinja za črpanje evropskih sredstev Maja Bučar in opozarja, da so bile tudi pogoste menjave ministrov na tem resorju, ki niso kaj dosti pripomogle k pozicioniranju te službe vlade do drugih ministrstev. Pogosto se v SVRK ne menjujejo le državni sekretarji, temveč tudi nižje na uradniški lestvici, kar po oceni Bučarjeve ne pripomore k boljšemu funkcioniranju službe.

Ob organizacijskih problemih SVRK k težavam slovenskega črpanja evropskih sredstev sicer pogosto prispevajo tudi zapleteni postopki pridobivanja ustreznih okoljskih dovoljenj za večje projekte oziroma nasploh soglasij za projekte. V SVRK izpostavljajo, da počasno črpanje po njihovi oceni povzročajo še omejitve pri zadolževanjih za projekte, nezmožnost zapiranja finančnih konstrukcij, nejasnosti glede vzporednega izvajanja postopkov za pridobitev sredstev in za angažiranje zunanjih izvajalcev, neoptimalni postopki javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva. Projekti so tudi pogosto nepripravljeni za izvedbo, prihaja pa še do zamud pri izvedbi na terenu.

Na delovnem posvetu vlade so se sicer dogovorili, da bodo za boljše črpanje tekočih sredstev in izvajanje projektov oblikovali posebno projektno skupino, ki jo bo vodil SVRK. Tej vladni službi sicer Bučarjeva v prihodnjih letih napoveduje težak delovni zalogaj, saj bo soočena s črpanjem sredstev iztekajočega se evropskega proračuna, s pripravo projektov za črpanje iz novega evropskega proračuna ter ukvarjanjem s projekti iz sklada za okrevanje. Po podatkih vlade bo od leta 2021 do leta 2023 treba počrpati 4,1 milijarde evrov izpogajanih sredstev.

Priporočamo