Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je minuli mesec izplačal nadomestilo preživnine 3370 otrokom, skupaj 286.380 evrov. Glede na število izplačanih preživnin in nadomestil lahko sklepamo, da približno pet odstotkov upravičencev preživnine ni dobilo.
Direktorica pravno-informacijskega centra (PIC) nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad je prepričana, da je delež otrok oziroma staršev, ki ostanejo brez preživnine, v resnici še enkrat do dvakrat višji. Podatki sklada namreč ne zajamejo tistih, ki za nadomestilo niso zaprosili ali pa do njega niso upravičeni. Nadomestilo se izplačuje le za mladoletne otroke, ki jim je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo (CSD) bila določena preživnina, zavezanec je ne plačuje, izvršba pa je bila neuspešna. Do nadomestila so upravičeni še v primeru, če postopek izvršbe še ni končan, a je od predloga za izvršbo minilo že več kot tri mesece.
Vzvod za nadzor in maščevanje
V mnogih primerih starši, ki bi morali prejemati preživnino, postopkov za izplačilo nadomestila pri skladu niti ne začnejo. Bervar Sternad vidi razloge za to tudi v odnosih med nekdanjima partnerjem: »Zakoniti zastopniki otroka so pogosto v položaju, ko jih bivši partner še vedno na neki način izsiljuje, zato sploh ne izkoristijo pravnih poti, ki so jim na voljo, da bi preživnino dobili. Neplačevanje preživnine je pogosto posledica nasilnega odnosa in je vzvod za nadzor ali maščevanje.« Neplačevanje preživnine je po njenih besedah ena od oblik ekonomskega nasilja, zlasti nad ženskami, saj so v veliki večini primerov prav matere tiste, ki prejemajo preživnino.
Preživnine nižje od stroškov
K temu, da se nekateri starši ne odločijo za pridobitev nadomestila preživnine, lahko botrujeta tudi pomanjkljiva informiranost in nizki zneski nadomestil. Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu so nam pojasnili, da je višina nadomestila odvisna zgolj od starosti otroka: za najmlajše trenutno znaša približno 76 evrov, za najstarejše oziroma za otroke, stare od 14 do 18 let, slabih 100 evrov, za ostale pa dobrih 83 evrov.
Tudi sicer so preživnine po besedah Katarine Bervar Sternad pogosto določene prenizko. Izračun povprečnega stroška preživljanja mladoletnega otroka, ki zajema stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potreb otroka, kaže, da vse to na mesečni ravni stane približno 500 evrov, torej 250 evrov na starša. Toda povprečna preživnina, izplačana v letu 2017, je bila po podatkih ministrstva za delo bistveno nižja od tega zneska – dosegala je 133,66 evra. Več kot 2000 otrok je prejemalo preživnino, ki je bila nižja od 20 evrov, še 1800 pa jih je prejemalo preživnino med 20 in 40 evri.
Da bi zmanjšali breme prenizko določenih preživnin, so v Pravno-informacijskem centru ministrstvu za delo predlagali uvedbo izhodiščne preživnine. »Izhodiščna preživnina pomeni, da morajo zavezanci dokazati, da izpolnjujejo vse kriterije za morebitno znižanje preživnine, upravičenci pa v primeru zahtevka za višjo preživnino dokazati individualne okoliščine, ki to upravičujejo,« je pojasnila naša sogovornica. Na ministrstvu za delo pri pripravi družinskega zakonika za ta predlog niso imeli posluha.
Od primera do primera
Še ena težava na področju preživnin je, da se te določajo individualno. »To pomeni, da je lahko v dveh primerih, kjer so okoliščine zelo podobne, višina preživnine na sodišču ali CSD določena zelo različno,« je dejala Bervar Sternad.
Enotnejšo prakso določanja višine preživnin bi lahko omogočilo orodje, imenovano preživninski kalkulator, ki so ga razvili na inštitutu za socialno varstvo. Zasnovan je kot spletna aplikacija, ki uporabniku pove, koliko preživnine bi moral plačevati oziroma prejemati. »Osnovno vprašanje, iz katerega smo izhajali, je, koliko stane otrok. Pri tem smo zajeli stroške, kot sta prehrana in obleka. Nato smo dodali še večje število parametrov, na primer število drugih otrok v gospodinjstvu in dohodek bivšega partnerja, ter posebno rubriko za vpis dodatnih stroškov v konkretnem primeru,« je pojasnila direktorica inštituta Barbara Kobal Tomc. Naročniku, ministrstvu za delo, so orodje v testiranje in pregled predali minuli teden, upajo pa, da bo kalkulator zaživel kot orodje, ki bo v pomoč sodiščem, CSD in staršem.
Skupno skrbništvo le ob dobrih odnosih
Čeprav družinski zakonik, ki je v celoti začel veljati pred dvema tednoma, na področju preživnin prinaša le manjše popravke, pa pri odločanju o varstvu in vzgoji skupnih otrok v primeru razveze uvaja nekaj novih ukrepov. Starši se bodo morali po novem, še preden bodo začeli postopek na sodišču, na CSD udeležiti predhodnega svetovanja. »Po stari ureditvi se je to svetovanje opravljalo med sodnim postopkom, izkušnje pa so pokazale, da je koristneje, če se opravi že pred sodnim postopkom,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču. Ali bodo postopki na sodiščih zaradi predhodnih poskusov dogovarjanja na CSD potekali hitreje, bo pokazala praksa. Trenutno v primeru razveze z otroki postopek na sodišču traja povprečno sedem mesecev.
Družinski zakonik prinaša tudi možnost, da sodnik otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, četudi za to starša ne podata sporazumnega predloga. Na vrhovnem sodišču so poudarili, da je takšna oblika vzgoje in varstva po razpadu družine v korist otroku le, kadar se starša zelo dobro razumeta in sta se sposobna o dnevnih vprašanjih dobro usklajevati.
