Rezultate analize so objavili danes na facebook strani projekta Ciano SLO. Pojasnili so, da so stanje cianobakterij v Bohinjskem jezeru preverili 1. julija. Ob sami obali niso našli gošč, plavajoče gošče pa so opazili približno 10 metrov od obale. Podobne so bile goščam, ki so se pojavljale lani, vendar občutne manjše, velike približno štiri centimetre.
V vzorcu gošče so z mikroskopskim pregledom zaznali potencialno strupene cianobakterije, sedaj pa so tudi molekularne analize pokazale prisotnost genov za sintezo anatoksinov. V tem primeru gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih ali drugi podlagi v vodi ter se sčasoma od nje odlepijo in plavajo na gladini vode v obliki gošče.
Gre za enake toksine, kot so bili prisotni lani ob zastrupitvi več psov ob Bohinjskem jezeru, vendar za zdaj ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve res posledica le anatoksinov. Anatoksini delujejo na živčni sistem in povzročijo simptome že v roku nekaj minut do ene ure po stiku. Simptomi so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.
Stik z goščo je treba preprečiti
Kot so pojasnili strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo, so anatoksini prisotni v goščah in se v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah, zato je kopanje ljudi načeloma varno. Odsvetujejo pa stike z goščo, predvsem takšne, ki bi lahko vodili do zaužitja gošče. To je pomembno zlasti pri otrocih, ki lahko ob igranju v vodi dajo del gošče v usta. "Če otroku ne morete preprečiti morebitnega zaužitja gošče, kopanje otrok iz previdnosti odsvetujemo," so poudarili.
Pri kopanju psov lastnikom priporočajo, naj najprej preverijo, ali so na območju gošče. Če psu ne morejo preprečiti njihovega zaužitja, kopanje iz previdnosti odsvetujejo. Če po kopanju pride do zgoraj omenjenih simptomov, pa je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.