V poročilu inšpekcije uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za leto 2021 med drugim piše, da je delež pregledov na področju proizvodnje, predelave in distribucije živil, njihove varnosti in kakovosti ter označevanja zaradi izvajanja ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, bistveno upadel. To je zaradi prostega pretoka blaga in storitev neodgovorno do vseh potrošnikov, ne le do slovenskih. V zvezi s tem uprava oziroma pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v poročilu celo samo prizna: »Z neizvedbo teh nalog se povečujejo tveganja za zdravje potrošnikov – poslabšanje higienskih pogojev v različnih proizvodnih obratih in s tem posledično porast števila zastrupitev z živili, povečujejo se tudi tveganja, povezana z internetno prodajo in goljufivimi praksami, povečano je tveganje za pojav bolezni rastlin in živali.«
Okrnjeni pregledi FFS
Iz letnega poročila izhaja, da tudi inšpekcijski pregledi na področju zdravja rastlin lani niso bili izvedeni v predvidenem obsegu, da je bilo pregledov pri premikih rastlin za saditev skoraj tretjino manj, kot so jih načrtovali, pri lesenem pakirnem materialu pa so jih opravili zgolj tretjino. Tudi cilji pri nadzoru fitofarmacevtskih sredstev (FFS) niso bili izpolnjeni. Okrnjen je bil tako nadzor poklicnih uporabnikov FFS kot tudi nadzor distributerjev na drobno in nadzor neživilskih prodajaln. Enako velja glede označevanja FFS. Tudi vzorčenje FFS je bilo skromnejše, od načrtovanih petih pregledov naprav za kemično obdelovanje semenskega materiala so inšpektorji opravili zgolj enega.
Posledice okrnjenega nadzora na tem področju so lahko hude – neodkrito onesnaževanje okolja, bodisi z dovoljenimi bodisi s prepovedanimi FFS, ter ostanki nevarne kemije v krmi za živali in v hrani za ljudi.
Inšpektorji uprave za varno hrano so lani pregledali tudi polovico manj živilskih obratov, gostiln in klavnic, kot bi jih morali po načrtu dela. Prepolovljen je bil nadzor krme in živalskih stranskih proizvodov. V zvezi s tem je treba poudariti, da to, kar živali jedo oziroma kar pride v njihovo telo, kasneje preide v hrano za ljudi, ki uživajo meso, mleko, jajca, med. Dober nadzor na tem področju zato lahko prepreči pojav denimo aflatoksinov v mleku, ostanke antibiotikov v mesu, zdravil proti zajedalcem v perutninskem mesu ali jajcih… V tem primeru gre torej za opuščanje nadzora na začetku prehranjevalne verige.
Kako uničujoče so lahko posledice onesnaženja v začetku verige, pa kaže etilenoksid, ki ima genotoksične rakotvorne lastnosti. Ugotovili so ga pri proizvodnji aditiva za živila, zaradi česar so morali po vsem svetu, tudi v Sloveniji, odpoklicati in iz prodaje umakniti velikanske količine končnih proizvodov. Toda slovenska uprava za varno hrano ni nikoli objavila končnega poročila o umaknjenih živilih, njihovih količinah in o tem, kaj se je zgodilo z njimi.
Manj nadzora tudi pri zdravilih
Se je pa uprava v poročilu o delu svojih inšpekcijskih služb v letu 2021 pohvalila, da so »s pravočasnimi in primernimi ukrepi obvladali kemijsko tveganje kot posledico uporabe etilenoksida v proizvodnji aditivov, saj zdravstvene motnje niso bile zaznane«. Ta trditev kaže na popolno nestrokovnost, kajti posledice genotoksičnosti, ki morajo biti strokovno opredeljene, niso vidne takoj. Takšna trditev kaže tudi na željo potrošnikom zbujati lažno prepričanje, da je vse v redu.
Lani je bil osiromašen tudi nadzor nad uporabo zdravil v živinoreji in nad ugotavljanjem njihovih ostankov v hrani. Znano je, da je ena od prednostnih nalog EU tudi zmanjšanje mikrobne odpornosti na antibiotike, kajti odpornost bakterij na antibiotike neposredno vpliva na zdravje ljudi, zato je opuščanje nadzora na tem področju neodgovorno in lahko pomeni resno tveganje za zdravje ljudi.
Ugotovitve skrivajo pred javnostjo
Leta 2019 je pravi vihar povzročilo odkritje žveplovega dioksida v mletem mesu. V inšpekcijskem poročilu za leto 2021 piše, da so poseben nadzor nad mesnimi pripravki opravili tudi lani in uporabo tako imenovanega vinobrana ugotovili v zgolj enem primeru. Toda tako kot za večino drugih zadev je uprava za varno hrano poročilo o svojih ugotovitvah tudi v tem primeru skrila pred potrošniki. Enako velja za nadzor oljčnega olja, ki ga je opravila konec lanskega poletja, poročila o grehih in grešnikih, ki jih je vsako leto veliko, ter kaznih pa v pol leta še ni uspela spisati in javno objaviti.
»Rezultati nadzora so predmet zanimanja številnih medijev, ki do podatkov prihajajo tudi z zahtevami do informacij v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja,« piše v omenjenem poročilu o delu inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsak evropski državljan ima pravico vedeti, kako se hrana, ki jo zaužije, proizvaja, predeluje, pakira, označuje in prodaja. Za Slovence to očitno ne velja.
