Prevajalec Urban Robič je spregovoril o vse težjih pogojih dela avdiovizualnih prevajalcev: »Delo za Prevajalski studio Milenko Babič mi je sprva zelo ustrezalo. Pritok materiala je bil reden, dalo se je prilagajati količino in kot pomoč smo imeli na voljo skripte prevajanih oddaj. Težava je nastopila, ko sem po nekaj letih dela za studio prosil za dvig prevajalske tarife. Studio je trdil, da tarifo določa naročnik, naročnik pa, da naj se za to obrnem na studio. Obema sem posredoval oba odgovora in prosil za pojasnilo, vendar odgovora nisem dobil.«
Z uvajanjem strojnih prevodov pa so se pogoji dela hitro in občutno poslabšali, še pravi Robič in nadaljuje: »Naslednji korak je bil uvedba strojnih prevodov in znižanje prevajalske tarife na polovico, češ da je pol dela že opravljenega. Dejansko stanje je bilo žal daleč od tega. Podnapisi, ki naj bi nam prihranili polovico dela, so bili za delo bolj zamudni kot prevajanje povsem na novo.«
Prevodi vse slabši
Prevajalka Jerca Kos je kot predstavnica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije poudarila, da posledic vse slabših strojnih prevodov ne izkušajo le prevajalci, ampak se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja: »To delo namreč prinaša tudi veliko odgovornost: podnapise bere zelo veliko ljudi, tudi tisti, ki ne berejo skoraj nič drugega – ne knjig, ne časopisov, ne novic v nobeni obliki, ne papirnati ne digitalni – berejo pa podnapise. Za številne so edini stik s pisno zborno slovenščino, zato podnapisi pomembno vplivajo na splošno raven jezikovne kulture.«
Kosova je nadaljevala: »Računalniški program prevede samo govor v oddaji, ne vidi pa, ali sta na zaslonu dve osebi ali jih je več, ne loči med dvojino in množino, med moškimi in ženskimi filmskimi liki. Zmotno je mišljenje, da lahko prevajalec strojni prevod preprosto popravi, pa bo primeren za objavo. Ne bo, saj bo še vedno slabši od prevajalčevega. Edini razlog za uvajanje strojnih podnapisnih prevodov je poskus zmanjševanja stroška naročnikov, se pravi plačnikov prevodov – televizijskih hiš in pretočnih ponudnikov.«
Odvisnost od enega naročnika
Ker je naš medijski trg majhen, so avdiovizualni prevajalci bolj kot ne odvisni od peščice naročnikov teh storitev, pravijo. Kot je dejal prevajalec Dušan Rebolj, se zato svoje moči naročniki in posredniki dobro zavedajo: »Zaradi slabih možnosti odhoda pogodbene pogoje v bistvu narekujejo naročniki. Zato se v času moje kariere tarife niso dvignile niti toliko, da bi dohajale inflacijo. Pri najbolj 'skopih' naročnikih pa so, če upoštevamo inflacijo, dejansko slabše od tistih, za katere sem začel delati konec prejšnjega stoletja.«
Želijo kolektivno pogodbo
Prevajalskemu studiu Milenko Babič in medijski hiši Pro Plus so sindikalizirani prevajalci posredovali seznam predlogov za izboljšanje razmer, tudi predlog sklenitve panožne kolektivne pogodbe. Zapisali so, da so jim na Pro Plusu odgovorili, da z njimi nimajo sklenjene nobene pogodbe, temveč s Prevajalskim studiem Milenko Babič. Tam pa so jim dogovorili, da kolektivne pogodbe ne načrtujejo.
Prevajalci so tako zagrozili z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti in tudi s stavko.