Središče Prešernovega smenja je tudi letos na ulicah, trgih in med stojnicami starega mestnega jedra. Te se zvrstijo že ob vstopu v mesto in se vijejo skoraj do Slovenskega trga, obiskovalcem pa ponujajo obrtniške izdelke, domače dobrote in drobne spominke. Poseben čar mestu doda vzdušje 19. stoletja, ki ga ustvarjajo člani folklornih skupin, lajnarji in seveda France Prešeren, ki se s Primičevo Julijo sprehaja po mestnem trgu.
Od tiskanja Zdravljice do ljudske pesmi
Pomembnost zgodovine in spominjanja prelomnih trenutkov je poudaril tudi Marko Arh, ki je pri mojstru Janezu obiskovalcem predstavljal knjigotisk. »Živimo v digitalnem svetu, ampak tole tukaj je začetek vsega. Z nastankom preše in možnostjo tiska se je ljudem, ne zgolj eliti, podalo znanost in odprlo obzorja,« je povedal Arh. Kulturni praznik je po njegovih besedah priložnost, da se spomnimo nečesa, kar je za vedno spremenilo pogled na svet.
Obiskovalci so se lahko v tiskanju preizkusili tudi sami; na lističe so tiskali Zdravljico. Postopek je bil na prvi pogled videti enostaven – ročico je bilo treba le potegniti od leve proti desni –, vendar je zahteval kar nekaj moči. »Ni najbolj enostavno, ampak takšno je bilo takratno tiskanje,« je dodal sogovornik.
Navdušenje vseh generacij
Navdušenja nad praznikom nista skrivali upokojenki Marinka in Jožica, ki pravita, da se dogodka, kadar je le mogoče, udeležita že ob devetih zjutraj. Srečali smo ju ob izhodu iz antikvariata. »Seveda se nama zdi kulturni vidik pomemben. Danes iščeva določene knjige in sva zelo veseli, da so vrata odprta,« je pojasnila Marinka. Na vprašanje, ali bereta Prešernovo poezijo, je Jožica odgovorila: »Seveda, doma imam njegova zbrana dela.« Njena prijateljica pa je dodala: »Včasih sem delala v tiskarni in smo ogromno tega tiskali. Ta dan me med drugim spomni na tiste čase.«
Dogajanje je očaralo tudi najmlajše. Osemletni Vid, ki smenj skupaj s starši in sestrico obišče vsako leto, je navdušen nad zgodovino in hrano. »Všeč so mi stari predmeti v muzeju. Pa najboljše pražene mandlje in sir imajo,« je povedal, medtem ko je pojedel preostanek tortice na palčki. Njegova mama je poudarila: »Pomembno se nama zdi, da otrokoma predstaviva kulturni praznik. V šoli so se ravno učili o Prešernu.«
Na različnih koncih mesta je bilo slišati ljudske pesmi in recitale. Pred mestno knjižnico smo srečali tercet Folklornega društva Groblje iz Domžal, oblečen v narodne noše in s tradicionalnimi slamniki. »Rade pridemo sem. Ljudje so prijetni, me pa pojemo in uživamo,« je povedala Beti. Njihov cilj je prenašati pesmi na mlajše rodove, ob njihovem petju pa so se mimoidoči ustavili in prisluhnili.
»Vzdušje je vedno prešerno«
Ob enajsti uri, ko je bilo v mestu slavnostno odprtje, je bil zapolnjen že vsak kotiček. »Redno prihajam v Kranj, ker je vzdušje vedno prešerno, ne glede na vreme,« je povedal Janez iz Podbrezij. Podobno meni Tone, ki dogodek obišče vsako leto: »Praznik praznujem tako, da kupim kakšno reč na stojnici – kot podpora kulturi.« Študentka Hana pa si želi, da bi se poeziji posvečali še bolj poglobljeno: »Morali bi jo literarno kontekstualizirati in drugače predstaviti javnosti, da ne bi ostajala le v nekakšnem mehurčku preteklosti.«
Oživljena oblačilna kultura in zgodovina gasilstva
Vzdušje 19. stoletja so dopolnjevali obiskovalci v kostumih. Marko Mervič, član AFS Ozara, je v visokih usnjenih škornjih in s helebardo v roki predstavljal kranjskega nočnega čuvaja. »Helebarda je imela na zobčku kajfež, ki je bil namenjen ugašanju javne razsvetljave,« je pojasnil zanimivost o svoji opravi.
Veliko zanimanja so pritegnili tudi člani PGD Predoslje, ki so v belih uniformah predstavljali zgodovino gasilstva. »Prve obleke so bile bele, ker so bile izdelane iz lana,« je pojasnil Cveto Lebar. Obiskovalcem so pokazali tudi ročne brizgalne, ki so jih morali gasilci poganjati s fizično močjo.
Vrhunec dopoldneva je bilo odprtje vrat mestne tržnice Kranj, skozi katera sta prva vstopila France Prešeren in Primičeva Julija.
»Vrata so bila zaprta 35 let. Prenova tržnice bo prinesla nove možnosti za druženje in razvoj mesta,« je ob koncu povzel Tony Del Fabro, predsednik KS Planina Kranj.