Pred 40 leti je recital pomenil »upor proti ideji jugoslovanskih skupnih jeder na področju kulture in izobraževanja«, je v nagovoru povedal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Jan, ki je pred 40 leti dal pobudo in pripravil prvo tovrstno prireditev, takrat kot predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki recital organizira še danes.
Po njegovih besedah je recital ponudil tudi možnost predstavitve slovenskih igralcev in igralk zunaj odrskih deska, hkrati je bil manifestacija, ki naj bi na področju umetniške besede »pokazala, da so kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločeni spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo«.
Tedaj je recital podprla tudi politika, saj so se ga udeležili takratni predsednik vlade, minister za kulturo in visok predstavnik stranke, ki je bila na oblasti, je spomnil Jan. Danes sicer po njegovih besedah takšno poslanstvo ni več potrebno, še vedno pa je potrebno zavedanje, da kultura sama po sebi predstavlja temelj slovenske identitete in slovenskega jezika, s tem pa temelj državnosti.
Kot se je še spominjal Jan, so na prvem recitalu na Prešernovem trgu zdržali štiri ure, prišli pa so igralci iz praktično vseh slovenskih gledališč. »Takrat nismo imeli možnosti elektrike. Elektriko nam je dala centralna lekarna, ozvočenje Lutkovno gledališče in tako je nekako šlo iz leta v leto in ob prehodu iz Jugoslavije v Slovenijo je recital obdržal svoje poslanstvo,« je povedal za STA.
Posebnost recitala je v tem, da gre za edini tovrstni kontinuirani kulturni dogodek v Sloveniji, ki poteka zunaj okvirov javnih zavodov in festivalskih struktur, ter ga vse od začetka prostovoljno soustvarjajo dramske umetnice in umetniki različnih generacij in statusov – zaposleni, samozaposleni in upokojeni igralci, je ob letošnji izvedbi zapisal predsednik ZDUS Boris Mihalj. Udeležujejo se ga tudi študenti.
Po tradiciji ga je odprla Prešernova Zdravljica, ki jo je v Ljubljani interpretirala dramska igralka Marijana Brecelj, ob njej pa je zapela Ana Vipotnik. Prešernovo poezijo so med drugimi interpretirali še Marinka Štern, Marko Simčič in Tone Gogala.
Po vzoru zadnjih let je recital potekal še v Novi Gorici in Mariboru. Ljubljanski del je neposredno prenašal Radio Slovenija – program Ars, z neposrednimi vklopi pa je spremljal tudi recitala iz obeh drugih mest.