»Včasih smo se zgražali, ker ljudi niso spuščali iz Vzhodne Nemčije, iz Kube ali pa iz Severne Koreje,« je ob zadnjem odloku o določitvi pogojev vstopa v državo napol v šali dejal odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Odlok, ki je bil uveden čez noč in velja od ponedeljka, namreč vsem prebivalcem Slovenije izrecno prepoveduje izstop iz države oziroma potovanje v države na rdečem epidemiološkem seznamu, kamor trenutno sodi vsa Evropa z izjemo Islandije.
Takšna prepoved je po mnenju nekaterih pravnikov nesorazmerna, celo protiustavna in predstavlja (pre)grob poseg v svobodo gibanja. Strokovnjak za ustavno pravo z ljubljanske pravne fakultete dr. Samo Bardutzky je opozoril, da je pravica zapustiti državo zagotovljena ne le z ustavo, temveč tudi z mednarodnim pravom. Pravica sicer niti za državljane ni absolutna; država izstop lahko omeji, vendar mora paziti, da je omejitev sorazmerna. »V tem primeru je ključno vprašanje, ali je mogoče isti cilj doseči z milejšimi sredstvi. Od prepovedi izstopa je gotovo milejši ukrep, ko nekomu, ki se v državo vrne, postavimo pogoje, da ne bo širil virusa,« je ocenil Bardutzky in izpostavil možnost karantene in testiranja.
Ker milejši ukrepi obstajajo, pa je po njegovih besedah še bolj skrb vzbujajoče to, da gre zadnjo prepoved izstopa verjetno razumeti kot signal države, da milejših ukrepov (kot je karantena) ni sposobna pravilno in na zakonit način izrekati – kaj šele nadzorovati njihovega spoštovanja. »Verjetno so odpovedali tisti, ki bi morali vzpostaviti sistem, ki bi podpiral te milejše alternative, da ne bi bilo treba tako ostro posegati v človekove pravice in temeljne svoboščine,« je dodal Bardutzky.
Zakonske podlage za prepoved ni
Na problem nesorazmernosti in nujnost poseganja po milejših ukrepih opozarja tudi Kovačič Mlinar. Problematična je po njegovih besedah že sama določba zakona, ki vladi daje pooblastila, da »prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih«. »Določba daje vladi bianco pooblastilo, ki ga je mogoče uporabiti zelo široko, in to ne glede na to, da gre za poseg v temeljno pravico,« je opozoril.
Bardutzky medtem meni, da v primeru prepovedi izstopa iz države vlada ustrezne zakonske podlage za prepoved sploh nima. Glede potovanja v tuje države namreč zakon o nalezljivih boleznih določa, da lahko vlada »določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo, in za prihod iz teh držav«. Zakon torej po besedah Bardutzkega vladi omogoča le, da z odlokom določi pogoje, pod katerimi se lahko potuje v druge države. »Prepoved ni enako kot postavljanje pogojev, je veliko več. Zakonska podlaga je torej presežena oziroma je ni,« je poudaril.
Izhod iz države po 400 evrov
Drugo vprašanje je, kako bo nova ureditev delovala v praksi. Vsi, ki so na podlagi besedila odloka, ki razen v redkih izjemah ne dovoljuje izstopa z države, pričakovali, da države dejansko ne bodo mogli zapustiti, so se ušteli. Izstop bo v praksi še vedno mogoč, a bo državljane praviloma stal 400 evrov, kolikor znaša najnižja predpisana globa po zakonu o nalezljivih boleznih. »Policija ima navodila, da v kolikor nekdo vseeno želi zapustiti državo, plača globo in jo zapusti,« je včeraj za STA dejal notranji minister Aleš Hojs in dodal, da se fizično pač ne da zapreti ljudi v državo.
»Česa tako čudnega še nisem slišal. Na meji naj bi torej plačali kazen kot nekakšen depozit, da jo lahko prečkamo. Je morda smisel tega, da bodo lahko mejo prehajali samo bogati?« se ob novem režimu sprašuje Kovačič Mlinar. Nenavadno se mu zdi tudi – zlasti glede na namen ukrepa, s katerim naj bi preprečevali širjenje okužb – da policist državljanu prekrška oziroma odhoda čez mejo ne bo mogel preprečiti, lahko pa ga bo kaznoval. »To je tako, kot če bi nekdo kršil javni red in mir, pa bi policaj kršitelja le opazoval, ko bi ta s kršitvijo prenehal, pa bi mu izdal kazen,« je ponazoril.
Nekaj podobnega se sicer, kot opozarja Bardutzky, v Sloveniji že dogaja, in sicer v primeru protestov. »Dogaja se, da udeležencev nedovoljenega shoda včasih sploh ne pozovejo, naj se razidejo, ampak jih policija kasneje obiskuje na domu in jim izreka globe,« je spomnil. Četudi takšen težko razumljiv pristop, kot ugotavlja, ni nič novega, pa je po njegovem izrazito neprimeren za dosego cilja, ki ga zasledujemo – preprečevanje širjenja okužb –, in že zaradi tega predstavlja nedopustno omejitev ustavne pravice.
