V Tomaju je po desetih mesecih obsežnih obnovitvenih del ponovno zaživela Kosovelova domačija, eden najpomembnejših kulturnih prostorov na Krasu. Občina Sežana je s slovesnim odprtjem zaključila eno največjih naložb na področju kulture v zadnjem desetletju in domačiji vdahnila novo življenje. Nekdanja muzejska postavitev je prerasla v sodoben prostor kulturnih, izobraževalnih in turističnih vsebin, namenjen srečevanju, ustvarjanju in raziskovanju dediščine družine Kosovel.
Prenovljena domačija obiskovalcem ne ponuja zgolj vpogleda v življenje in delo pesnika Srečka Kosovela, temveč celovito pripoved o družini, prostoru in času, iz katerega je zrasla ena najpomembnejših slovenskih literarnih osebnosti.
»Namen obnove ni bil samo ohraniti hišo. Želeli smo, da bi postala dostopna, odprta in sodobno urejena domačija, v kateri bi obiskovalci lahko začutili družino Kosovel, Srečkovo misel, Tomaj, Kras in širši kulturni prostor, iz katerega je zrasla njegova beseda. Želeli smo, da to ne bi bila le muzejska zbirka, ampak hiša za učenje, raziskovanje, poslušanje, ustvarjanje in vračanje,« je ob odprtju poudaril župan občine Sežana Andrej Sila.
Družinska zgodba v središču nove postavitve
Osrednja nit odprtja je bila zgodba družine Kosovel. Skozi odlomke pisem, spominov in glasbe so obiskovalci spoznavali posamezne družinske člane, ki so pomembno zaznamovali kulturno življenje Tomaja in širšega prostora. Zaživela so pisma očeta Antona Kosovela in matere Katarine, novinarsko delo najstarejšega sina Stana, kulinarična dediščina Tončke ter glasbena ustvarjalnost Karmele.
Posebno noto dogodku so dodali učenci Podružnične šole Tomaj in vrhunski violinist Matija Krečič, ki je premierno zaigral na restavrirano violino družine Kosovel. Slavnostna govornica Dragica Sosič, dolgoletna skrbnica domačije, je v ganljivem nagovoru obudila spomine na dve desetletji, ki jih je preživela v skrbi za ta pomembni kulturni prostor. Kot je poudarila, so bila to najlepša leta njenega življenja.
Več kot obnova stavbe
Prenova Kosovelove domačije ni bila zgolj arhitekturni poseg, temveč nujna naložba za ohranitev kulturnega spomenika lokalnega pomena. Objekt je bil zaradi posedanja terena in dotrajanega podpornega zidu statično ogrožen, zato je bila sanacija ključna za njegovo dolgoročno varnost in nadaljnji razvoj vsebin.
Projekt je združil strokovnjake s področij arhitekture, konservatorstva, muzeologije in interpretacije kulturne dediščine. Arhitekturno prenovo je zasnoval biro a2o2 arhitekti, gradbena dela in sanacijo pa je izvedla Komunala Sežana. Celoten proces je potekal pod strokovnim nadzorom novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsebinsko zasnovo nove postavitve je pripravil dr. Janez Vrečko, eden najvidnejših poznavalcev življenja in ustvarjalnega opusa Srečka Kosovela. Nova interpretacija domačije sodobnega obiskovalca nagovarja skozi osebne zgodbe, pristno bivanjsko okolje družine in bogato kulturno dediščino.
Pomemben del domačije ostaja tudi vrt, ki ohranja prvotno zasnovo in avtohtone rastline. Nekdanja lopa je preurejena v sprejemni center in prodajno galerijo, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali lokalne ustvarjalce in delček Krasa odnesli s seboj domov.
Več kot milijon evrov za ohranitev dediščine
Celoten projekt prenove je bil vreden nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Občina Sežana ga je izvedla s pomočjo državnih in razvojnih sredstev. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je prispevalo 553.601,88 evra, Slovenski regionalni razvojni sklad pa 350.000 evrov. Preostanek sredstev je zagotovila občina. S prenovo je Kosovelova domačija dobila novo vlogo – postala je prostor kulturnega turizma, izobraževanja, raziskovanja in manjših kulturnih dogodkov. Upravljanje domačije tudi po prenovi ostaja v rokah Kosovelove knjižnice Sežana.