V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) imajo že nekaj časa odprta dva razpisa za zaposlitev specialistov dermatovenerologije, vendar ne dobijo nobenih prijav, pravi Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike na UKC. Zato jim ne uspe več izvesti celotnega programa, ki ga imajo po pogodbi z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). »V lanskem letu so realizirali samo osemdeset odstotkov programa, čeprav ga je bil ZZZS pripravljen plačati sto dvajset odstotkov,« pravi predstavnik ZZZS Damjan Kos.
Prevelika kupna moč v glavnem mestu
Trenutno je v Sloveniji 79 dermatologov, še 21 pa jih opravlja specializacijo. Glede na število prebivalcev je pri nas zdravnikov s tega področja malo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, saj so po tem podatku za nami samo Irska, Norveška, Poljska in Španija, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji je treba na prve dermatološke preglede čakati povprečno 76 dni, s čimer je dermatologija na prvem mestu med vsemi specializacijami, in to s precejšnjo prednostjo. Čakalna doba za pregled ob odvajanju odvisnosti od alkohola, ki je na drugem mestu te neslavne lestvice, je namreč namreč za dva tedna krajša. Dermatologov bi sicer v Sloveniji lahko imeli več, kot jih imamo, saj se na razpise za specializacije prijavlja več kandidatov, kot je prostih mest, vendar ni mogoče ugoditi vsem, ki bi želeli postati dermatologi, saj je tudi drugih zdravnikov premalo, so pojasnili na zdravniški zbornici, ki je za razpise skrbela do leta 2017.
Primanjkljaj dermatologov je v Ljubljani bolj zaostren kot drugje, pravi Tanja Planinšek Ručigaj. »Na našem področju je res manj dermatologov kot v kakšni drugi regiji, vendar to ni edini vzrok za težave,« trdi. Po njenih besedah je delo dermatologov v javni zdravstveni mreži povsod zahtevno in podcenjeno, samo v Ljubljani pa je zasebništvo tako privlačno, da ima to velik vpliv na delovanje javne mreže. »Seveda me moti, če nas sodelavci zapuščajo,« pravi, »a jih tudi razumem, saj je v javnem zdravstvu treba veliko delati za malo denarja, na drugi strani pa je vsaj v Ljubljani zasebništvo bolj privlačno.«
Po podatkih ZZZS je že leta 2015 skoraj polovica dermatologov delala zunaj javne zdravstvene mreže, ta pa se je v naslednjih letih še nekoliko skrčila, in to prav zaradi sprememb v Ljubljani. V zadnjih štirih letih so koncesijo za dermatologijo v Sloveniji vrnili štirje zasebniki in vsi so v glavnem mestu. Koncesijo ima v Sloveniji zdaj osem podjetij oziroma samostojnih podjetnikov in v Ljubljani je samo eden od njih, Dermatologija Bartenjev - Rogl. Značilnost dermatologije je, da vanjo sodi precej storitev, ki so relativno poceni, pravi Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Očitno je v Ljubljani, nadaljuje Albreht, dovolj ljudi s takšno kupno močjo, da jim ni težko iz žepa plačati dermatoloških storitev, ki so v primerjavi z drugimi zdravstvenimi pregledi in posegi relativno poceni, na primer okoli sto evrov za pregled ali odstranitev sumljivih ali motečih kožnih znamenj.
Upanje na izboljšanje
»Klasična dermatologija, s katero se ukvarjam že skoraj štirideset let, za dermatologe ni zanimiva,« pravi dermatolog Boris Kralj, »kdor danes dobi specializacijo, se gre ukvarjat z estetiko v zasebni sektor, kjer so zaslužki. In pogosto odidejo, ne da bi izpolnili zakonski pogoj osemletnega dela v javni mreži.« Kralj je eden od tistih, ki so se odpovedali koncesiji. Pojasnjuje, da je to storil, ker mu zaradi bolezni ni uspelo izvesti programa. Preostali trije – Jadranka Korsika Mrak, Blanka Zagoričnik Opara ter podjetje Arsderma – niso odgovorili na našo prošnjo, da razložijo, zakaj so vrnili koncesijo.
Po podatkih ZZZS je vsaj eden od zasebnikov ob vrnitvi koncesije zatrdil, da se je za to odločil zaradi prenizkega javnega financiranja storitev. Ta del problematike, na katerega so dermatologi iz javne mreže opozarjali dlje časa in ki ni značilen samo za Ljubljano, naj bi bil odpravljen z začetkom letošnjega leta, ko je začela zdravstvena blagajna za dermatološke storitve plačevati več. »V sodelovanju s stroko smo v dermatologiji vzpostavil nov sodoben seznam storitev in nove cene glede na stroškovne analize,« pravi Damjan Kos. ZZZS je začel nekatere storitve plačevati količinsko neomejeno, poleg tega pa je pripravljen financirati štiri dodatne dermatološke time oziroma ambulante. Pomagati želi tudi ministrstvo za zdravje, ki bo septembra podelilo nove koncesije za dermatologijo, prve po letu 2012. Vendar si nekateri vseeno postavljajo vprašanje, ali bo to dovolj za rešitev javne mreže v Ljubljani. Blanka Zagoričnik Opara je na primer koncesijo vrnila pred kratkim, kljub vsem letošnjim spremembam. »Treba bodo razmišljati o večjih, morda tudi sistemskih spremembah,« pravi Albreht.
.jpg)
