»Pozdravljamo to dejstvo, da se je vladajoča koalicija po porazu na referendumu o politični policiji streznila in odločila, da bo prenehala s serijskimi kršitvami ustave, poslovnika o parlamentarni preiskavi in poslovnika državnega zbora ter da je po več mesecih naših neuspešnih poskusov dopustila odreditev parlamentarnih preiskav o tako imenovani Black Cube in o obvodnem financiranju političnih strank. Obe zahtevi smo državnemu zboru predložili že 10. aprila, od vložitve do današnjega dne pa je preteklo več kot šest mesecev.« Takole je pri 14. točki dnevnega reda današnje seje DZ svoj nagovor začel poslanec Svobode Martin Premk.
Šest mesecev procesnih zapletov
Ob tem je ponovil, da sta bili v zadnje pol leta za obravnavo akta o odreditvi teh dveh parlamentarnih preiskav neuspešno, zaradi procesnih blokad koalicije sklicani dve izredni seji; ena redna seja državnega zbora, ena zahteva za sklic izredne seje pa je bila potem umaknjena. »In to potem, ko so poslanci koalicije prostodušno priznali, da parlamentarnih preiskavo Black Cube ne bodo odredili,« je dodal Premk. Predstavniki vladne koalicije so namreč javno pojasnjevali, da je treba z odreditvijo preiskave počakati do odločitve na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Kar je sicer pravno nevzdržno stališče, saj je zakonodaja jasna, in sicer določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev. Na nedopustno oviranje opozicije so julija opozorili tudi ustavni pravniki Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar. Takrat so povedali, da je to, kar se dogaja v državnem zboru v povezavi s sklicevanjem izrednih sej in onemogočanjem parlamentarnih preiskav, kršitev in zloraba ustavnih določil.
Sum tujega vplivanja na volitve
Poslanec Svobode Martin Premk je ob predstavitvi zahteve za parlamentarno preiskavo afere Black Cube koaliciji očital, da je več mesecev blokirala njeno odreditev. Po njegovih besedah sta bili zahtevi za preiskavo afere Black Cube in obvodnega financiranja političnih strank vloženi že 10. aprila, a so bile zaradi procesnih blokad neuspešno sklicane dve izredni in ena redna seja DZ. V Svobodi so zato skupaj z Levico zahtevali ustavno presojo poslovnika DZ.
Premk je afero Black Cube označil za enega največjih politično-varnostnih škandalov po osamosvojitvi ter za domnevno tuje vplivanje na slovenske volitve in ogrožanje nacionalne suverenosti. Kot indice načrtne operacije je navedel objavo prikrito posnetih videov deset dni pred volitvami, anonimno angleško spletno stran brez podatkov o lastnikih ter prihod predstavnikov izraelskega podjetja v Slovenijo, med drugim na sedež SDS, kjer naj bi se srečali z Janezom Janšo.
Premk: »Ne gre za levo ali desno«
Ob tem je poudaril, da nekatera ključna vprašanja še niso razjasnjena. Sova je po njegovih besedah potrdila prihod predstavnikov Black Cube in njihove obiske, ne pa tudi namena srečanja z Janšo. Ta je pozneje potrdil stik z nekdanjim izraelskim generalmajorjem Gioro Eilandom, svetovalcem Black Cube, vendar, tako Premk: »Janša je zatrdil, da sta se pogovarjala izključno o razmerah na Bližnjem vzhodu, verjetno tudi v vlaganju kompota, in da nista razpravljala o prisluškovanju ali vpletanju v slovenske volitve.« Ob tem se je zavzel za skupno preiskavo, ki bi presegla delitve med koalicijo in opozicijo. »Ne gre za levo ali desno, temveč za vprašanje obrambe naše nacionalne varnosti, naše suverenosti in naše demokratične ureditve,« je sklenil.
Hojs: Preiskava je namenjena diskreditaciji SDS
Poslanec SDS Aleš Hojs je zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o zadevi Black Cube označil za politično pobudo nekdanje koalicije, katere namen naj bi bila diskreditacija največje vladne stranke. Ob tem je podprl odreditev preiskave, saj želi SDS po njegovih besedah razkriti neutemeljene očitke in politični aktivizem. Opozoril je, da se beseda »domnevno« v zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave pojavlja skoraj v vsaki točki. Predlagateljem je očital, da niso jasno opredelili domnevnih kršitev, meja in predmeta preiskave. Zahtevo je primerjal z Butalci: »Pokazalo se bo, kar bo: če bo špičasto, bodo vile, če bo široko, bo lopata.«
Po Hojsovih besedah gre za nadaljevanje političnega obračunavanja z SDS, ki naj bi ga prejšnja koalicija izvajala že v prejšnjem mandatu prek preiskovalnih komisij pod vodstvom Mojce Šetinc Pašek in Tamare Vonte. Hojs je izpodbijal navedbe predlagateljev, da naj bi predstavniki izraelskega podjetja Black Cube decembra 2025 dvakrat obiskali sedež SDS na Trstenjakovi ulici v Ljubljani in se srečali z Janezom Janšo. Predlagatelje je pozval, naj svoje navedbe podprejo z zapisi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Izpostavil je tudi na vire, navedene v zahtevi, med katerimi so po njegovih besedah predvsem članki portala Necenzurirano in revije Mladina, objave nevladnih organizacij ter izjave političnih aktivistov in politikov. Pod vprašaj je postavil, ali lahko parlamentarna preiskava temelji predvsem na medijskih objavah, političnih interpretacijah in insinuacijah.