»Vse sem dal skozi, od operacije, obsevanja, krvavitev do katetra. Povem vam, če moškega, ki je mentalno in fizično kolikor toliko zdrav, doleti ena od teh nadlog, še posebej kateter, se mu življenje skorajda ustavi,« pravi Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.
Za rakom prostate, ki je najpogostejši rak pri moških, letno v Sloveniji zboli 1600 moških, okoli 400 jih umre. »Mnogi po nepotrebnem,« pravijo sogovorniki, ki so se zbrali v Splošni bolnišnici Novo mesto z namenom osveščanja o tej bolezni. Zdravju moških je posvečen tudi celoten november oziroma movember, kot so ga v svetu poimenovali pred 18 leti, ko je nastalo istoimensko gibanje.
Zgodnje odkrivanje bolezni je edina učinkovita preventiva
Kot pravi dolgoletni urolog v novomeški bolnišnici Boris Pogačar, se pri mnogih boleznih veliko govori o splošni preventivi, ki pa na žalost pri raku prostate nima večjega pomena. »Govorimo o zdravem slogu življenja, pravilni prehrani, zmerni telesni aktivnosti, a na žalost s temi splošnimi ukrepi nastanka raka prostate ne moremo preprečiti. Dolgoletne izkušnje po svetu so pokazale, da je zgolj preventiva v smislu zgodnjega odkrivanja te bolezni še vedno ključna za uspešno zdravljenje,« je dejal.
Toda včasih pri tem trčimo tudi ob zid, dodaja Franc Hočevar. V tem primeru je zid pomanjkanje urologov in s tem težaven dostop do zdravljenja. V Evropi je povprečje šest urologov na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi jih morali imeti pri nas 120. Imamo jih 60, poleg njih pa trenutno še 26 specializantov in 20 upokojenih urologov, ki koncesijsko izvajajo urološke dejavnosti. V Nemčiji, denimo, imajo enega urologa na 13.000 prebivalcev, pri nas je en urolog na 33.300 prebivalcev.
V novomeški bolnišnici le štirje urologi
Tako so tudi čakalne dobe na pregled pri urologu po Hočevarjevih besedah še vedno »nespodobne in nesprejemljive«. Z napotnico »zelo hitro« bolnik čaka na pregled 45 dni, za »hitro« 125 dni in za »redno« kar 225 dni, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Toda, kot ob tem opozarja Boris Košuta iz Združenja urologov Slovenije, je eno govoriti o čakalnih dobah na prvi pregled pri urologu, drugi problem pa je, kako in kdaj priti do zdravljenja, potem ko je diagnoza že postavljena,« pravi. Po podatkih razširjenega strokovnega kolegija za urologijo namreč po vsej državi primanjkuje operativnih dvoran, posteljnih mest, sester, inštrumentark in anestezijskih ekip.
S pomanjkanjem urologov se soočajo tudi v novomeški bolnišnici, ki pokriva območje jugovzhodne Slovenije in dela Posavja, kar pomeni okoli 200.000 ljudi. V Novo mesto prihajajo tudi mnogi bolniki iz ljubljanske regije, kjer so čakalne dobe še bistveno daljše. V bolnišnici trenutno delajo štirje urologi, od tega eden polovično. Glede na potrebe in trenutne kapacitete oddelka bi jih potrebovali sedem. Letno opravijo okoli 1200 uroloških posegov, od tega je kar 60 do 70 odstotkov rakavih primerov.
Kri v vodi: alarm!
Rak prostate po 50. letu s starostjo skokovito narašča, pod 50. letom odkrijejo »le« okoli deset primerov. Po Pogačarjevem mnenju so nekoliko bolj ogroženi tisti moški, pri katerih se je rak prostate že pojavil v družini. »Obdukcijski izvidi so pokazali, da imajo raka prostate vsi 90 ali stoletni moški. Toda pri tem je treba poudariti, da ne umrejo zaradi tega, ampak zaradi kakšne druge težave,« pravi Pogačar.
Kot ob tem dodaja Košuta, težav z uriniranjem ne povzroča rak na prostati, ampak so te težave sestavni del staranja in so povezane z nerakavim povečanjem prostate. »Morda pa ne bi bilo slabo, da movember v prihodnjih letih kdaj posvetimo tudi osveščanju o veliko nevarnejšem raku, to je raku sečnega mehurja. Če kadar koli opazite pri sebi krvavo vodo, pa nimate znakov vnetja, prosim, pojdite takoj k urologu oziroma osebnemu zdravniku!« še opozarja.
