Konjska influenca oziroma konjska gripa je nalezljiva virusna bolezen kopitarjev. Širi se izjemno hitro, nalezljivost je visoka. V kratkem času prizadene veliko število živali. Kljub visoki obolevnosti je umrljivost praviloma razmeroma nizka, vendar lahko okužbe pustijo negativne posledice na živali, tudi trajno nezmožnost za delo. Na to bolezen je treba posumiti, kadar v kratkem času zboli veliko število živali z značilnimi bolezenskimi znaki, kot so nenadno povišanje telesne temperature (do 41 stopinj Celzija), izcedek iz nosu in kašelj. Kliničnega obolenja pri ljudeh doslej niso potrdili še nikjer na svetu, se pa lahko z virusom influence konj okužijo in zbolijo psi.
Nihče ne ve, kako razširjena je bolezen
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) smo imeli v Sloveniji zadnji primer konjske gripe leta 2019. Ko smo jih 30. aprila vprašali, kdaj točno je bila v Sloveniji prvič potrjena letos, so odgovorili: »Ta mesec.« Dodali so, da je bila bolezen doslej uradno potrjena pri štirih konjih na eni lokaciji v Mestni občini Ljubljana.
Konjeniška zveza Slovenije (KZS) je za odtenek konkretnejša. Na spletni strani je 2. maja med drugim objavila naslednje obvestilo svoje veterinarske komisije: »V občini Ljubljana (Hipodrom Stožice) je bila potrjena okužba konj z virusom influence konj tipa A. Neuradna poročila o okužbah prihajajo tudi iz drugih krajev Slovenije.« Dnevnikovi neuradni viri pravijo, da naj bi zelo nalezljivo konjsko gripo, ki se prenaša med konji ter z oblačili in obutvijo tudi prek ljudi, ki so v stiku z njimi, potrdili tudi na območju Maribora, Ljutomera, Cerknice …
Skrivalnice tudi na Hrvaškem
Dr. Janko Mrkun, predstojnik klinike za zdravstveno varstvo in rejo konj na ljubljanski veterinarski fakulteti, nam je včeraj dejal, da odgovorov na vprašanja o točnem številu okuženih konj in o točnih lokacijah najverjetneje ne bomo uspeli dobiti, saj konjska gripa ne sodi med bolezni, za katere je predpisano obvezno obveščanje. To pomeni, da terenski veterinarji, ki jo potrdijo, o njenem pojavu niso dolžni poročati, zato teh podatkov nihče ne zbira in obdeluje. »In tukaj nastane siva cona. V Sloveniji bolezen prikrivajo konjeniki sami. Toda prej ko bo konec skrivalnic, prej bo nevarnost mimo,« je prepričan naš sogovornik iz konjeniških vrst, ki se javno poimensko ne želi izpostavljati.
Iz obsežnega članka o konjski gripi, ki ga je objavila zagrebška veterinarska fakulteta, izhaja, da imajo podobne težave tudi tam. Avtorji so poudarili, da na Hrvaškem ni sistematičnega nadzora bolezni, posledica česar so občasni obsežni izbruhi z veliko gospodarsko škodo. Hrvaški znanstveniki so tudi izpostavili, da je najboljša preventiva proti konjski gripi cepljenje vseh živali, toda pri njih precepljenost konj ne dosega niti desetih odstotkov. Tudi majhno število potrjenih izbruhov na Hrvaškem ni posledica redkega pojavljanja bolezni, so zapisali, ampak nezadostne ozaveščenosti lastnikov konj o njeni prisotnosti in možnih posledicah, zaradi česar je veliko neprijavljenih primerov.
V Avstriji je drugače
Na UVHVVR so za Dnevnik poudarili, da je influenca konj bolezen, ki se kaže kot okužba dihal. »Občasno se pojavlja, a se jo lahko z doslednimi biovarnostnimi ukrepi ter rednim cepljenjem predvsem pred sezono tekem in razstav odlično obvladuje,« so zapisali. In dodali, da konjska gripa ni obvezno prijavljiva in ni bolezen s seznama EU. »To v praksi pomeni, da zanjo na ravni EU niso predpisani posebni obvezni ukrepi, kot so obvezno poročanje, omejitve premikov ali usklajeni nadzor med državami,« so pojasnili na UVHVVR.
V Avstriji, kjer veljajo isti evropski predpisi kot pri nas, je praksa očitno drugačna. V tamkajšnjem Konjeniškem centru Stadl-Paura so bolezenske znake pri svojih konjih prvič zaznali 10. aprila. Tri dni kasneje so rezultati laboratorijskih analiz potrdili, da gre za konjsko gripo. Pozitivnih je bilo 40 od 150 konj, ki jih imajo na posestvu. Takoj so odpovedali vse turnirje ter zaprli jahalno šolo in vadbeni hlev. Vsem konjem so začeli dvakrat na dan meriti temperaturo. Živali, ki so kazale bolezenske znake, so takoj premestili v karantenski hlev. Odpovedali so tudi tekmovanja v preskakovanju ovir. »S težkim srcem, vendar z dobrim razlogom,« so zapisali. O vseh podrobnostih so javnost sproti seznanjali na svoji spletni strani, v zadnjem obvestilu, objavljenem 30. aprila, pa so sporočili: »Novih primerov bolezni ni bilo že teden dni. Vsi konji so brez vročine in skoraj brez simptomov.« Potem ko so vse objekte za prireditve in vse hleve razkužili, so včeraj v Konjeniškem centru Stadl-Paura spet začeli normalno obratovati. V Sloveniji pa ne vemo niti tega, kdaj in kje so bolezen doslej potrdili.